danica (2.941)

‒ Ko nárbolj iz zvezd je	danica	svetla, narlepši iz deklic je Urška bila. Mnogtére	A
vzel. . / . / stran 55 . / Petelin je zapél,	danica	je prišlà, slovó je dragi vzel, jaz sem zajókala	A
okrašena z grbi. Naravnost pelje in zvezda	danica	se sama igra. Alabastrno se lesketa, prebira	A
Hojladrija hojladrom ... Petelin je zapel,	danica	je prišla, slovo je dragi vzel, jaz sem zajokala	A
. / Ko dan se zaznava Ko dan se zaznava,	danica	priplava, se sliši zvonjenje čez hribe, čez	A
znabiti nezvest je, za drugo gori. Snoč′ je bil ...	Danica	blešči, pa ga vendar še ni, ne bodo ga vid′le	A
pobča še ni, znabiti nezvest je, za drugo gori.	Danica	blišči, pa ga vendar še ni; ne bodo ga vidle	A
dve leti že dobra za tovarno papirja. - Tudi	Danica,	sestra iz Primorja je v tej knjigi.Umrla je	A
voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih in trpečih in	Danica,	sestra iz Primorja’.Toda, kje so sedaj tisti	A
vse se zgodi na obronku, severnica, zvezda	danica,	veliki voz potuje. In tako se vrača tja	A
je takorekoč šele vzšla . / . / stran 88 . /	danica	življenja mojega; kako bi mogel izbrisati iz	A
deca, sedaj nam zapojte srbsko pesem in ti,	Danica,	mi prinesi sveže vode!« je ukazal Milošević	A
Nihče ni dal glasu od sebe.	Danica	je slonela ob zidu, očividno z vso mislijo vtopljena	A
minderu*, pokritem z asuro, kraj stene sedela	Danica,	držala v naročju ženski gunjič (jopico) ter	A
Konj-planino v dolino,« je odgovoril deček, in	Danica	se je zopet posmejala v svoj gunjič. A precej	A
postavil vprašanje tako, da bi zvedel, je li	Danica	tista sestra, s katero naj bi se Jovica po besedah	A
ni odgovorila, pač pa Vazko, rekoč: »Onda bi	Danica	sama sebe naučila.« Tedaj je inženir vedel,	A
seboj sestro preganjanega Jovice. »Nu, govori,	Danica,	ne bodi kakor nevesta na svatbi.Kdo te je naučil	A
pozneje tudi zahtevajo. Na primer: Katica.’	Danica	se je sklonila kolikor mogoče nizko nad gunjič	A
Ko je bil sam, je tiho in mehko vprašal: »	Danica,	zakaj si zapustila Črno Goro, zakaj nisi ostala	A
Vedel je konja mimo hana k Vilarjevemu in	Danica	se je skozi vrata ozrla nanj.Takrat je videl	A
je, sklonjena čez gunjič, tiho izpregovorila	Danica.	»Sedi, Ante!« Vilarju se je čudno zdelo, da vabi	A
dopoldne smo vsi želi: Drljačka z Luco, Pero,	Danica	in jaz; tudi jutri bodemo.In Drljačka si najme	A
Odnesel je kavo pod pristrešje.	Danica	je vstala, položila gunjič na minder in se odpravila	A
i ona dvignila nogo.« Tedaj se je povrnila	Danica	od Oskove.Prinesla je majhno vrečo moke in jo	A
stran 263 . / del denar na dlani. Takrat je	Danica	dvignila glavo od gunjiča.Čudovit se ji je zdel	A
pristrešje in ga privezal. Na tnalu je sedela	Danica	in obšivala svoj gunjič.Vstala je, razpihala	A
To hladno računanje ga je iztreznilo.	Danica	ni mogla prenesti tega nenadno nastopivšega	A
Tako je prišel moj oče ob svojo imovino. �ži,	Danica	‒ je rekel moji materi ‒ beži s hčerko in drugimi	A
površno pregledal družbo, ker že je pristopila	Danica	in mu prinesla stolček, da sede.Deklica je bila	A
vzamem, ker sem žejen.« V tem mu je prinesla	Danica	kavo.Nasmehnil se je deklici in jo pobliže ogledal	A
gospe. Bolj ko vse nakitje je zanimala Vilarja	Danica.	Kako čedno je umela drobneti z lahkima nogama	A
izzvenele, vrste razgretih ljudi so se razmaknile.	Danica	mu je prinesla zopet kave. Dotaknivši se njene	A
odvrnjen od sitnega zajedalca, tiho rekel: »	Danica,	i ti hraniš grudo zlata v svojem nedrju ...Bi	A
bi bil govoril kdove kakšne neumnosti, da ni	Danica,	boječ se družbe in svoje nove, nepričakovano	A
hlada, gde će hladovati. Sedaj je bila tudi	Danica	v vrsti.Vilar je videl, da deklica ni s tisto	A
Moški so osupnili, ženske so prebledele.	Danica	je vsa prestrašena zaihtela. Mušić je ostal	A
vzajemno z ženskami predlog, naj se nastani	Danica	za čas Mušićeve odsotnosti pri Drljački, Vazko	A
hiši, naj upravlja z njegovim hanom in mlinom,	Danica	naj mu hodi pomagat.Tako so sklenili in tako	A
Danico kakor gladen volk na kozo. Ko je nekoč	Danica	šla v mlin, se je opotekal za njo, kakor metljava	A
pomislil. Potem ga je vprašal, kdaj je prišla	Danica	iz Črne Gore, na kar je dobil pojasnilo, da	A
Stopivšega pod pristrešje hana, kjer je šivala	Danica	in je Vazko drobil suhe veje, ga je tako zalomila	A
jabolko. »Spotoma sem pobral ta lepi sad, glej,	Danica!	Kako je svež, nikjer načet!«	A
svatovi’, kjer se smeje razposajenemu norcu. Tudi	Danica	je vsa oživela: dvignila je glavo ter položila	A
ker stara gospa je sama želela, naj ostane	Danica	pri njej in izpopolni svojo izomiko.Jovica je	A
je bil tega predloga vesel. Prvikrat, ko je	Danica	zagledala Katico, je ostrmela ob njeni lepoti	A
deklico, je zakrilila z rokama in vzkliknila: »O	Danica,	duša moja draga, udobno bi ti bilo pri meni	A
in precej je tolažilno rekla: »Nič ne maraj,	Danica,	gotovo se najde priložnost, da te spravim v	A
osamela in je skrajnji čas, da greš odtod.«	Danica	je iznova zaihtela. »Ne plakaj, dragica!	A
sebi in poljubljala na oči in usta. Saj je bila	Danica	hči njene sestrične in močno podobna njeni srčni	A
Odbaci dar in vse je pri kraju!«	Danica	je segla z desnico na prsi, kakor bi hotela	A
grohotanje tuzlanske gospode, vračajoče se od Oskove.	Danica	je pobrala gunjič in ga po položila na stolček	A
in obrnila k Bajiću. »Čuj, Saša, to bo tista	Danica	Miloševićeva, ki je prišla s Cetinja in je bivala	A
priznanje je pomirilo njegovo prejšnjo jezo. »	Danica	je začela z gunjičem teden dni prej, nego je	A
kavo v krop in pomešal kipečo črnino. Tedaj je	Danica	počasno stopala od Oskove, nesoč konvico z vodo	A
stran 441 . / ogrenila polovico njenega srca.	Danica	se je ni razveselila; pazno se je ozrla nanjo	A
pokaral in ji očital naturo živega srebra. Ko je	Danica,	stoječ ob zidu, umivala skodelice in jih brisala	A
je v slabi srbščini mehko vprašal avditor.	Danica	zopet ni pogledala od svojega dela in ni odgovorila	A
zdrznil. Bajićeva mati pa je pojasnila, da je	Danica	dovršila sedemnajsto leto, in Buzdugo je podučila	A
svojim bratom in Mušićem pod eno streho?« In	Danica	je jedva slišno zalepetala: »Znade to gospodin	A
žalostnih in veselih slučajih življenja naj se	Danica	zanaša name. Ta izjava naj vam zadošča.«	A
ga je nasmešljivo imenoval Buzduga ‒ in če je	Danica	spoznala v njem svojega zaščitnika, če vidi	A
hudournik, razdirajoč blagostanje celega okraja. In	Danica	je tiha vodica, ki prijetno šumlja pod travo	A
ljubezni. Toda dve minuti pozneje, ko je sedela	Danica,	z novim gunjičem v naročju, na svojem stolčku	A
roke in tiho je odgovoril: »Brž ko bo mogoče,	Danica.	Zanesi se name!«Za hip so se strnili njiju pogledi	A
Vzhit radosti mu je zaigral na licu. ‚	Danica,	moja vila podgorkinja!’ je kliknilo v njegovem	A
je z voza in šel k deklici. »Dobro jutro,	Danica!	Kaj si danes tako zgodaj v hanu?	A
rad to stvar, onda jo imam rad do smrti. Res,	Danica,	do smrti, ki lahko pride vsak dan.« Slastno	A
za kavo goriva dosti. . / . / stran 519 . /	Danica	je skočila v han po posodo, Vilar je zanetil	A
dopila kavo. Ko se je Vilar odpeljal, je stopila	Danica	na pot.Kar se je dogodilo danes, se je neizbrisno	A
krepkih in učenih otrok! U, kakšna deklica je	Danica,	oprosti, da govorim o njej!Naj bo Vlahinja,	A
da vidiš, gospodine Franjo, kako se je igrala	Danica	z mojo sirotinjo.Ko da je deset let stara, tako	A
in užitek, no umetnica je tako hotela. Niza	Danica	nit k niti, jih ureja po svojem bistrem razumu	A
plačati kavo, zve, da mu je odpuščen ves dolg. I	Danica	ume biti darežljiva, dasi je silno uboga.Prekanjen	A
na konjiča, ki neprivezan dremlje pred hanom.	Danica	gre za njim.Bobojedac se skobali na suhega in	A
Žvižgati treba in ovce gredo za pastirjem.’ Tudi	Danica	pošlje pozdrav gospodinu Franju.In dolgo gleda	A
večerih, ki so postajali že dolgi in hladni, čepi	Danica	sama zase pred Drljačkino hišo, stiska roki	A
onemu prostranemu cesarstvu, katero je videla	Danica	z vsemi njegovimi gorami, rekami in mesti narisano	A
škrata. Takšno vpitje, hripenje in grgotonje je	Danica	slišala v Hercegovini, ko so Turki morili ujete	A
svoje misli ‒ potem pa hajdi dalje v svet! In	Danica	pojde z menoj.Tukaj me bodo zasmehovali, da	A
stopal za njim, zroč proti Oskovi, ne pride li	Danica	iz mlina.Toliko časa je bil odsoten, toliko	A
bil ta ubožni han one dni, ko se je tu vrtela	Danica	in je s svojim vezenjem tu sedela; mavrične	A
»Zdravo! Le	Danica	je bolna.« Naposled vendar nekaj.	A
obrazu ni več prejšnje nezrelosti. »Zdravstvuj,	Danica!	« je tiho izpregovoril ter stopil bliže k njej	A
Polastila se ga je vsa strast človeške ljubezni.	Danica	je nagnila glavo nad šivanje in njena roka je	A
premirje v ljubezenskih občutkih in odnošajih.	Danica	se je vzravnala k šivanju, Vilar si je vil svalčico	A
mu jih je pred tremi dnevi govoril Vazko, da	Danica	več ne hodi v han, ker volk uje samotno kozo	A
ordeli obraz, ki ga je pridvignil z drugo roko: »	Danica,	kaj iščeta orožnika tukaj?« »Ne vem,« je tiho	A
Spomnil se je, da je omenil Vazko oni dan, da	Danica	deset dni več ne hodi v han.Torej lazijo orožniki	A
glasno je rekel: »Le naj se te kdo dotakne,	Danica,	zvedel bo, kdo te brani.« »Braniti se znam sama	A
izkušajoč ostrino. »Odslej ne potrebuješ orožja,	Danica,	« je govoril z nepritajenim, polnim glasom, spravljajoč	A
Potem je eden potrkal na duri.	Danica	se je preplašeno odmaknila za pol metra od Vilarja	A
stran 648 . / skrita kakšna sumljiva stvar.	Danica	je vstala in stopila k Vilarju sredi izbe, kjer	A
gunjič, ki ga je bila preplašena in zmedena	Danica	pozabila vzeti k sebi.Nežno ga je hotel položiti	A
se k deklici. »Moj,« je odločno proiznesla	Danica	in iskra sovraštva se je zasvetila v njenih	A
Kako se imenuješ?« »	Danica	Miloševićeva je njeno ime,« je odgovoril Vilar	A
v zapisnico. . / . / stran 650 . / »Torej,	Danica	Miloševićeva, si li ti sestra onega Miloševića	A
vol rogove, a bodel nas ne boš z njimi. Nu,	Danica,	povej nasilniku, da mu tudi brez kinžala ne	A
vzame in moje besede naj si zapiše za ušesa!«	Danica	se je nasmejala dečku, no njen usmev je bil	A
»Kaj je še povedala?«	Danica	je od strani zrla na Vilarjevo koleno, kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani