brada (678)

Zato molčite. Nič moja	brada	in ta oblačila, nič vaših dvomov strast in sklepov	A
bil lep dečko. A veš, da mu ni hotela zrasti	brada.	Puh mu je rasel pod nosom ...	A
leže v globokih jamah; redka, tenka, svetla	brada	ga dela starejšega; tudi roké so tenke in koščene	A
RUDA precej velika, suha postava; polna temna	brada,	sivo melirana; visoko čelo je nerodno pokrito	A
oblečen, bolj majhne postave, nanosnik, kozja	brada,	nekoliko pleše, krog usten neprestan smehljaj	A
Rašid, Derviš stari v halji siromaški, Siva	brada	mu do pasa pada, ‒ Dvigne desno pa kalifu reče	A
videl Za mizoj kamnitoj bi rad, Krog ktere mu	brada	čestita Ovíja že sedmi se krat.« »In lepo soprógo	A
in govorí: »Káj meni za mrtvega kralja, Káj	brada	njegova mi mar! Káj meni za mrtve vojake, Káj	A
Pred kralja starec prihití; kot sneg se	brada	mu bliščí, obraz mu trd, okó mrtvó, Matjažu	A
mizi, samozavesten mož obritih, gladkih lic;	brada	mu je ustvarjena ostro kot zagozda.	A
koš. In tako je začel klicati imena in bela	brada	se je premikala na njegovih prsih kakor veveričji	A
na mizi pa je vsa sprijeta ležala Miklavževa	brada.	11 Popoldan je bil in Mici j igralna	A
vala mah zaplava in je rahla zelena svilena	brada,	a se takoj, ko se val odsrka, spet pravilno	A
drobnega, bledega obraza. Videla se je samo koščena	brada,	ravna črta ozkih ustnic in velika črna očala	A
je nizek in čokat, nos top, nosnice široke,	brada	poraščena s kratkimi sivimi kocinami, svetla	A
dva metra in raven kot smreka. Njegova močna	brada	je bila preklana, čemur pri nas pravijo deveta	A
hvaležnim in hkrati žalostnim pogledom ozrl v mater.	Brada	mu je rahlo vzdrgetala, pa jo je poribal z dlanjo	A
trepetala uvela lica in . / . /92 . / . / koščena	brada.	Rekvizicija se je potuhnila in čakala, da se	A
vanj. Nato je obstal trd in nepremičen, samo	brada	se mu je tresla. Bal sem se ga, a hkrati se	A
srdito, da mu je še dolgo potem trepetala koščena	brada.	To strahotno latinsko besedo sem večkrat	A
Hlipa, ki mu je drgetala nenavadno dolga koščena	brada,	vsej soseski znana po imenu cerkvena mošnja	A
komaj še njegova senca: kost in koža, lasje in	brada,	drugega nič.Možje so ga potegnili izza omare	A
Okrogličar, ki mu trepečejo ustnice in zalita	brada,	z obupanim pogledom išče Orla, kakor bi hotel	A
A?« ponovi tršati velikan.	Brada	se mu trese, po uvelih licih mu polzita dve	A
višnjevo kožo, ker mu je poganjala gosta in črna	brada.	»Ta dva pa, ta dva!« je zadovoljno prikim	A
Hlipa, ki mu je drgetala nenavadno dolga koščena	brada,	vsej soseski znana po imenu cerkvena mošnja	A
Rdečebradec ni bil več odvraten. Tudi njegova	brada	ji ni bila več tako rdeča in grda.Vidiš, Job	A
nosi očala, lasje mu segajo do srede hrbta,	brada	do prsi, veliki brki, da ga je mogoče identificirati	A
ki je gledal zvezde. Čez obraz mu je rasla	brada,	lase je imel naoljene in gladko počesane, prijazen	A
glave in v svetlobi je zasijala njegova dolga	brada,	nekoliko razmršena in zanemarjena.Petje je ponehalo	A
romarska bandera in mašni plašči, tam plava siva	brada	očaka Tobija, deroča voda je spodnesla njegovo	A
za hribi svetlika, na postelji leži Katarina,	brada	ji drgeta od mraza, ki je ne bo več zapustil	A
Simon, Bog nama pomagaj, Katarina ne reče nič,	brada	ji drgeta, čeprav je poletje, ji boleči mraz	A
pomodrel jezik mu je visel iz ust, mogočna siva	brada	je bila pomazana, kakor da bi ga vlekli po blatu	A
ustne na odrezani glavi, celo barva las in redka	brada,	vse je bilo tukaj, pred njim, nepreklicno tukaj	A
usmiljeni Bog! Naposled, ko so se mu vneli	brada	in lasje, je klical: O, Jezus, Jezus!In tako	A
moti moje trenutno stanje, se pravi kosmata	brada,	ki se mi je ni ljubilo obriti, nekoliko povaljana	A
bil magister učen mož, ni kazala samó dolga	brada,	ki je padala po njegovem črnem talarju; povedal	A
vrgel kapuco nazaj, se je pokazala dolga siva	brada,	ki je krasila veličasten obraz.»Mojster Bartolomeo	A
in zmršeni na zgubančeno čelo visé. Njegova	brada,	popred zmerom gladka kot lice novorojenega deteta	A
ko da bi se hotel čez njo zagnati k starcu.	Brada	se mu je stresla.Nekaj časa je stal in razmišljal	A
srebrni lasje in prsi mu je zakrivala dolga siva	brada.	Glede pogreba je bilo kmalu vse urejeno.	A
tiha. Roke so ji mrtve obležale v naročju,	brada	se ji je zagozdila med kolena in oči so škileč	A
zaležanih pramenih zlepili na čelo, nekajdnevna	brada	je bila v resnici daljša, kot sem jo tipal,	A
zadosti slišal, ka‐li? Meni bi gotovo segla	brada	že noter do pasa ali pa še dalj, ko bi se ne	A
žaba volne na trebuhu, da se mu je torej mehka	brada	vselej nosa dotikala, kadar je kaj glévil, ob	A
votel, na sredi ga nič ni; časi strašna kosmata	brada	brez las in brez glave - Bog nas hrani in sveti	A
naprej potisnjenega čela in dolgega obraza, čigar	brada	je silila naprej, tako da je bil obraz podoben	A
ustnici, pod katero se je bila razrastla tanka	brada.	Za hip se je zagledal v ono, kar je bil zabeležil	A
beli lasje so mu viseli v čelo, siva zmršena	brada	mu je preraščala lice, golorok je bil, obleka	A
zdrava lica mu je krasila skrbno negovana rumena	brada.	Nasproti mu je sedel vajenec Peter, čokat fant	A
mu je zibala kapljica liki biser; redka siva	brada	mu je obrobljala častitljivi obraz, o neizmerni	A
je bil ravno tisti dan v Ljubljani in njegova	brada	tudi in ni imel s sabo ne za noht kakšnega letala	A
»Kravji požirek« sega do dna kupice, »kozja	brada«	do polovice. Vino se pije »suho«, to je brez	A
sprevidi, da v votlini sedi puščavnik. Dolga, bela	brada	mu sega do pasu.V naročju drži debelo knjigo	A
starca. Beli lasje so mu padali na tilnik,	brada	mu je segala do usnjatega jermena, s katerim	A
pokleknil in objel Epafroditova kolena. Razkuštrana	brada	se mu je stresala v joku, v oči so mu stopile	A
okorno togostjo zasajal v mizo, tako da mu je	brada	počivala na pesti iste roke; na čelo mu je visel	A
čedalje večkrat ena sama tenka črta. Odločna	brada,	ki sili naprej.Krepki vrat zdravega moškega	A
govor v bližini. Neznan obraz, nekaj dni stara	brada,	tuja sapa tik pred njenimi očmi. »Kaj je, punca	A
Postaral se je bil od sile; čisto siva je bila	brada,	prej tako lepa in svetla; oči so bile objokane	A
padali na čelo v sprijetih mokrih kodrih, tudi	brada	je bila razkuštrana; oči so ležale v globokih	A
se vili rdečkasti kodri; tudi njegova zmršena	brada	je bila živordeča. Obraz, ki ga je videla Francka	A
so bili prav tako rdečkasti, tudi ščetinasta	brada	je bila prav tako živordeča, in celo oči, napol	A
po petelinje, kakor prej; zelo bled je bil in	brada	mu je rasla. ”Kam?“ sem ga vprašal.	A
gromovnik, saj ga poznate: beseda, glas, oko,	brada,	gesta, vse razodeva gorečega, le za narod skrbečega	A
Vejána res ni bilo skoro več poznati. Zmršena	brada	je malone popolnoma osivela, ravno tako lasje	A
novodobnih idej in vznemirjajočih problemov.	Brada	lojalna, vdana, toda v svoji vdanosti krepka	A
velikimi koraki. Ne klobuka ne suknje ni odložil in	brada	mu je bila vsa zmršena. Postal je vdrugič	A
je bil še bolj majhen, skoro smešen in dolga	brada	se mu je bila vsa zmršena zasukala na levo.	A
Naprej, zastava slave!“ -- vihrajoča Tomanova	brada,	genialno počesani lasjé ...Tudi jaz bi ljubila	A
/ stran 66 . / Meni pa, o, meni je osivela	brada	v nečast; v sramoto mi je upognjeni hrbet!Sejal	A
brezizrazne ustnice, zdrava polt, brki navihani in	brada	koketno pristrižena; obraz, kakor jih vidi človek	A
Tako se je blizu nagnil k njemu, da se je mehka	brada	doteknila zardelih lic. ”Sveti Miklavž, ali	A
brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu;	brada	skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive	A
stran 119 . / In ta obraz obroblja dolga, črna	brada,	katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil	A
kuštravi; kozavi obraz ni bil ne obrit pa tudi	brada	ni bila dolga.Pomežiknil je, z veselimi očmi	A
nekdó za mano. Ozrém se: starikav obraz, kozja	brada,	okrogle svetle očí, kakor dvoje zelenih steklenih	A
Toda taki so navadno vsi razbojniki. Njegova	brada	je bila redka in svetla, ustna zoprno debela	A
rekel. ”Starejši sem od tebe, čeprav je moja	brada	črna.Tudi lopnil te ni tako hudo, da bi se ti	A
se je zasmejal naglas, tresla se mu je lepa	brada	in snel si je nanosnik, da bi mu ne padel na	A
pesnik -- danes hodi po Ljubljani, navdušen je in	brada	mu raste.V naših krajih umirajo delavci hitro	A
na prsi je padala dolga, že nekoliko osivela	brada.	Šel je po cesti in gledali so za njim: ”Tam gre	A
tako nevaren pošteni karieri kakor rodoljubna	brada	in slabi verzi.Jaz ne vem in tudi Štefan Poljanec	A
Valentina je bil rumen, zgrbljen, lepa dolga	brada	je bila nekoliko zmršena, oči pa so bile žive	A
smradljiv. Oče je spal na postelji; obraz poten,	brada	vsa razkuštrana, usta odprta; Marku je bilo	A
zadovoljstva prijetno razgreta; in kje je košata	brada,	skrbljivo pristrižena, s srebrnimi in zlatimi	A
izobraženih ljudi. Lica nekoliko bledikasta,	brada	črna in skrbno negovana, ustna debela, zobjé	A
zadovoljen. Sluka je bil visok, postaven mož;	brada	mu je sivela, hrbet pa se še ni krivil in tudi	A
želodec in se je smejal hrupoma; rdeča kozja	brada	se mu je tresla in mežikal je z rdečimi očmi	A
neizmerno predrznim in prekanjenim obrazom; špičasta	brada	je bila porastla z dolgimi, rumenimi kocinami	A
samega; kakor je bil mlad, se mu je valila temna	brada	na široke prsi. Marko je govoril:	A
nego Krištof Kobar!“ Oni je kimal zadovoljen,	brada	pa se je spet obrnila k meni. ”Vsaj drugače	A
planil k meni; suknje si ni bil zapel in vsa	brada	je bila zmršena.Naravnost k meni je skočil in	A
se križa brez števila drobnih gubic. Rdeča	brada	je takó redka, da je niti ne zapaziš v prvem	A
razorane ilovice; obrobljala jih je gosta, zmršena	brada,	suha in sivkasta, kakor staro seno.Čelo je bilo	A
Podobna sta bila natanko drug drugemu; redka	brada	jima je segala visoko v lica in pod privzdignjenimi	A
sedel na - nov stol in vzel peró v roko; samó	brada	se mu je tresla ... Takó se je godilo v pisarni	A
s povešeno glavo in upognjenimi koleni. In	brada	se mu je tresla.	A
očmí surovo vzbočenim čelom, ustnice debele,	brada	ozka, vrat dolg in žilav, a postava koščena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani