H (21.787)

biti tu ‒ pod celjskim gradom? GLASNIK Moram	h	gospodu Hermanu. HERIČ Si iz Budima? GLASNIK	A
vino ‒ nečista ženska kri. Jahajo na metlah	h	kozlu satanu, ki jih podučuje vseh črnih ved	A
/ . / stran 91 . / osnutke oživim in bližam	h	koncu ...V imenu naše Svete Cerkve pa kot oče	A
vstane in stopi na svoj kraj. BARON	h	gospe: Kakor vidim, tak tebi gre zelo k srcu	A
PETNAJSTI NASTOP Gospa sedeča, Nežka teče	h	gospe. NEŽKA Nič naj se ne bojé, vaša gnada	A
spravi in nič ne reče. BARON se bliža	h	gospe: Ti si se tedaj le norčevala z mano?	A
baron krancelj na glavo déne. Kadar že petje	h	koncu gre, Nežka barona pocuka, mu pokaže cédelc	A
da se ima le zasukati. MATIČEK stopi	h	godcem, vrže denar v gosli in zapoje: Je cvedla	A
Gredo.	H	Gašperju. Gašper, ti pak v utico ‒ boš županovo	A
se mi zdi. . / . / stran 118 . / TONČEK	h	gospe: Oh, Matička se ne bojim; saj vem, da	A
Se glasno smeje na strani. BARON	h	gospe, katero za Nežko drži: Tega fanta jaz	A
zavoljo njega ne bom mogel stopinjice storiti ‒	H	gospe.Al za vse to jaz nič ne maram; zraven	A
mimo? MATIČEK glasno: Jaz! BARON tiho	h	gospe: Matiček je!‒ Proč beži.	A
VSI (sedé). JAKA (vino nalije;	h	Glažku): Midva ga bova narpréd en glažek štrknila	A
JAKA Že prav. (	H	Glažku): Meni ni treba roke peljati, jaz sem	A
Nase potegne kak kos oblačila, vstane, stopi	h	kipu, ogleduje si ga, z malomarnimi gibi ga	A
Takšen čas je. Irma stopi	h	kipu in si ga ogleduje. DEDAL: Ne glej	A
Vstopi Dedal z zavojem pod roko. Takoj gre	h	gramofonu in utiša glasbo, Potem začne odvijati	A
Kronofobijo ima. Irma gre	h	gramofonu, položi ploščo. JANKO: Lahko bi	A
OSEBE: HABILIS, profesor arheologije, dr.	h.	c. ANASTAZIJA, arheologinja NELA JULA	A
Archaeological Atlas of the World, pod črko	H	boste našli »Habilis«, profesor Habilis, odkritelj	A
stoji sredi prostora. Prižge si cigareto, stopi	h	gramofonu, navija ga, ponovno položi iglo na	A
brauchen. (V slovenščini se da uporabiti kar tale	h	, torej ch sploh ne bomo potrebovali.)	A
Salzburgu takšno copranje storil, da so vsi ljudje	h	kapeli in k pildu »lepe Marije« tekli, kakor	A
Delat. Zasledovalec nazaj	h	košem.Savel Pavel maha Simonu in mu prijateljsko	A
govoriti, ga Doberman obupano opazuje in sega	h	krožniku.Pri sosednjih mizah vstajajo in si	A
nanjo, kakor da bi jo hotela odmakniti. Steče	h	klavirju, udari po tipkah, z vso silo sune Emerika	A
Roko, a? Chopin gre počasi	h	klavirju.Sede, zdrsi z roko po tipkah.	A
gledal je tja. JOŽEF obrača glavo od pendreka	h	konzervi: Že razumem. FRANC: En drek razumeš	A
vsak moj tekmec se mi v srce smili. Vrnimo se	h	gospodu Kotniku! Vam je pogodu, vaša hčerka	A
vsa stvar srečno dognana, in mi lahko preidemo	h	gmotni strani tega vprašanja. MUREN Gospod	A
tvoj brat zlate ure? Zjutraj ga zbudi petelin,	h	kosilu mu zazvoni in v mraku sede k večerji	A
še tako slave. Pojdi, Helena, pojdi poprašat	h	gospe Čopovi!Mene tako skrbi, kaj je Dobrin	A
LENČKA Nič tega nisem rekla. Gre pogledat	h	kotlu. MARTIN se nasloni ob podboje in jo	A
Se spet zravna. Moram	h	kotlu, da se mi ne pripali.Ampak Martina bom	A
vem, da se bom doma s cevjo v roki postavil	h	klopci nad vrtom in kakšne tri ure zalival	A
nastežaj ... odpre - da se razkadi ... stopi	h	Komarju, ki je bil vzel klobuk ... stoj, le besedo	A
Ali si -? Se okrene	h	Kalandru.V nedeljo teden.	A
župnik izpod monštrance gleda? Stopi bliže	h	Komarju. KOMAR: Kaj že veš?	A
niti vedela nisem, da ste tukaj; prišla sem	h	gospodični Ani. DOBNIK Rudi: Kakor drago	A
Predvsem je treba pokoja. Stopi par korakov	h	Koželju.Ali bi ne bili tako prijazni, da bi	A
MAKS: Primi, stisni!... KANTOR je skočil	h	Krncu, preko mize ga prijel za vrat, Krnec zakriči	A
ŽUPNIK: Smili se mi... ampak to so principi... Stopi	h	Kantorju: To sem rekel, da je treba ta brezbožni	A
Katarino ob mizi, zamahne z rokó ter gre hitro	h	Gorniku. GROZD: Oprostite, blagorodje, da	A
ŠČUKA: Takoj. Se napoti	h	Gorniku in Grudnu. STÉBELCE vstane: Gospod	A
škandal! DRUGI OBČINSKI SVETNIK: Grozd je hitel	h	Gorniku ... na vrat na nos. GRUDNOVKA: H Gorniku	A
hitel h Gorniku ... na vrat na nos. GRUDNOVKA:	H	Gorniku? DRUGI OBČINSKI SVETNIK: Ne bo ga	A
JOŽE vzame iz žepa cigareto in pristopi	h	Kokalju): Alj imaš kaj ognja? KOKALJ Za to	A
MENIH Sklenili so voliti tebe, da ideš	h	Geronu zarad miru.Pojdeš li?	A
MENIH Ne tako brzo, tega ne daj iz rok. Pojdi	h	Geronu. Dosežeš mnogo, ako hočeš, vse.	A
korači do svršetka. TUGOMER Torej jaz pojdem	h	Geronu. MENIH In jaz sem ti s svojim življenjem	A
mi je oče, in nisem proseč prišla ni k vam ni	h	komu drugemu, temveč vabljena, kot plemenitaška	A
poslednjo mi željo, Izpólni jo tvoj gospodár.« »Tjà	h	koči ob Drini deroči Zdaj plavam čez dól in	A
Bruno! Amen. . / . / stran 92 . / Bótra Znosila	h	krstu že vso vas ‒ Vso faro sem ne mara jaz	A
Gosposvetskem ravnem, A bliža se dôba ‒ duhóv! Dôspe	h	kamnu: »Ní to prêstol, ká-li? Kdó sedel je tukaj	A
stokrat, Ko énkrat še iti na tlako, Le énkrat	h	gospôdi še v grad!‒«	A
Pustite me, starši, da pohitim do mlina in	h	grobu dalje od mlina. Na grob zasadim naj cvetje	A
kteri vse ljudstvo okrog govori, da večer vsak	h	kapelici roma?« Ni vedela ona ni kaj ni kako	A
zapoditi. Tedaj se je vrnil za sivo goró,	h	kopitu se zopet povrnil, čevljarsko umetnost	A
bornega vazala dalmatinskega. V Ahen hodil	h	Karlu je pokorno in slavil priliznjeno tatu	A
osličke, dolgočasne revčeke.” “Tebe sla pa	h	krotkim ticam vleče, buzakljunski kos! Veter	A
nedeljah, de nevesto ′z hiše spremijo domače. Tje	h	gospódi se približa pevec razglašene slave;	A
Svetlo kresníco dobím o poletnem večeru in	h	luči nesem jo v izbo vesel -- 'zgíne kot	A
misel ji blesk. Moder med nami se zdíš; pojdímo	h	starim, da zvemo: ali si moder zarés, ali	A
visoke medel svít obsíje. Pustí jih témne,	h	drugim se preséli, ko luno spet bežeč oblak	A
zakríje. Ko sreča mi srcá še ne zacéli beží	h	človeku drugemu; od téga naprej, in brez	A
kipi in zvoni nekje tak čudno, tak daleč ...	H	pokoju? ... Bogve ...	A
zabave ‒; a vendar o modrosti se življenjski	h	koncu zdi; najbolj pozna jo ‒ kdor molči! Hej	A
prostoru še nikoli ni doživel. Stisk je tiščal	h	kostem sleherni košček telesa.Kot lateks se	A
Pri tebi bom našel miru; Sercé na sercé, glavo	h	glavi! To bolečine vse ozdravi!	A
vrhu grička za vasjo pokraj Jerebove goščave se	h	kupu hoste zbrali smo. Prinesli smo otepnik	A
/ Kakor rž in pšenica Lice prislanjam	h	grudi, ki grenko diši naj skoz moja pljuča zemlja	A
sto v domovja sveto zemljo. Vi, ki ste jih	h	klanju gnali, srčno kri njih prelivali, vam	A
Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s	H	2S04. Ura žalosti.	A
blagodejna zelena je tvoja ljubav kot odsev vodá.	H	P. V zlatem čolnu se vozim mimo senčnih dreves	A
meni lahko bo. Odkar odšel sem pod goro, tja	h	koči beli za vasjo, več v mojem srcu mira ni	A
dobrovoljni ples, čolnič giblje se in ziblje nas	h	kraljic′ nebes. Z vrha srede skale blede stari	A
Ljubljanci luči nie, par muoji jubci gorjo tri; ta	h	ti bom paršu parvi mrak, tisti buom dal an prstan	A
prstan zlat, tisti buom dal an prstan zlat. Ta	h	ti k′bom paršu punoči, tisti bom dal besiede	A
paršu punoči, tisti bom dal besiede tri; ta	h	ti bom paršu bielmu dne, tisti bom dal sarcé	A
sredice Ko noč odječi . / . / stran 54 . /	H	guruju sedem Prikloniva se večeru in ujameva	A
hermelin kakor v azil. Ker pa poletje vsako	h	kraju gre, spreminjam se mu v nuko in otavo	A
sem si privoščil »gosposko« življenje. Šel sem	h	gosposki maši, ki je bila takrat vsako nedeljo	A
domačega mošta za malo denarja. V gledališča in	h	koncertom smo hodili bolj poredko; tudi če je	A
rajali kakor Indijanci, ki so privezali žrtev	h	kolu in zanetili pod njo ogenj.Rajali so z manganeli	A
Pritihotapila se je k materinim durim, nastavljala uho	h	kljuki, a nič ni bilo slišati.Gotova je bila	A
blizka v svojih poteh z gor k morju in od obale	h	goram; se srečujeta na isti točki, v tem, kar	A
tleh. In pajek se je zbal tišine ter stekel	h	gramofonu in mrzlično navijal ročico in spet	A
pravilno lego v času in prostoru. Stopil je	h	knjižnici in se ustavil pred knjigami.Ali je	A
potem šli sami sredi dopoldneva dol po stopnicah	h	kavljem.Franc na primer, dolgi prisrčni Don	A
je pretrgalo vpitje, ki je naganjalo krdela	h	kontrolnemu zborovanju. Ubito in hkrati nemirno	A
in koščen metulj. Tedaj sem pritisnil nožič	h	koži, ki je bila trda ko usnje, in zasekal globoko	A
nimajo več nobenega strahu božjega, ker ne hodijo	h	krščanskemu nauku!« A to je mama moralist.	A
takó da so se spuščali kamioni po strmi poti	h	kremato riju.Tisti dan na primer kamioni z alzaškimi	A
koščen metulj. A bolničar je pritisnil nožič	h	koži, ki je trda ko usnje, in zasekal globoko	A
je rekel voznik, ne da bi obrnil glavo. -	H	kosilu. -Kaj bo danes za kosilo? - je vprašal	A
ponujena sobica za ljubezen, si misli, ko se skloni	h	grmu.Ona pa molči in tišina je sporazumno sprejeta	A
II. Prišel je kasno	h	kosilu, a bil je zadovoljen, da je bilo z obiskom	A
minila polovica dneva. Opoldne je prišel pozno	h	kosilu, a pod dolgim latnikom so bile skoraj	A
anarhiste, socialiste in podobne škodljive elemente,	h	katerim so nekateri pribrojili tudi mene.Vsaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani