čar (2.149)

vrti se! Če si bolan, bolezen drugo išči; nov	čar	občuti v ranjenem očesu, tako odstraniš strup	A
mu ljubeznivost, ki druga drugi spopolnjuje	čar;	kar v knjigi sami je nerazumljivo, ob robu ti	A
meni za mrtve vojake, Káj meni za mrtvi ves	čar!	« »Káj meni Alénčica mrtva, Ko žívo Alenko imám	A
z ledom srce si zakríjaš; ko spomladi	čar	odvíjaš. Ne potújem v onih sredi, ki časté	A
V trenotku nenadnem pa deklica ti ves	čar	neizmerni mi tvoj kot slika nebeška v okó	A
glej, o deček, je nikár! Če vnáme ti srcé njen	čar	več ne pozábiš je nikdár. A on želí	A
dèkle, ni mi srce mrlo! Kakó sem upal, da ves	čar	bi svoj nebó ljubezni meni kdaj odprlo;	A
dalje polna hrepenenja, umre v bližini že tvoj	čar,	brez bujnosti in brez življenja, brez vernosti	A
mokastih, topnih izvlečkov, naglo potone kot	čar	razslojen s pralnega sredstva preostro svežino	A
zrak. Vendar nema je poljana, zame skrit svoj	čar	ima, mak me k sebi tu ne vabi, kot me vabil	A
je v soncu tvoj škrlat, omamljal je srce tvoj	čar.	Ko zvezde je prižgala noč in svet objel je sinji	A
avtobusa, veliko gledam, kupim ne veliko, a saj ni	čar	v zapravljanju »en gros«, ampak v sprehajanju	A
Mikroorganizmi. Fabrobikoborska afera.	Čar	mnogoženstva. Zopet nov plesni rekord?	A
O njene lepe oči! Ves	čar	ženske je v njeni nedostopnosti, ki jo odeva	A
si krasan! Oj, Triglav, v spominu mi je tvoj	čar,	zato pa te ljubim in bom te vsekdar, in zadnja	A
12 JOK NOČI 13 GOZD 14 NE BODI ŽALOSTNA 15	ČAR	V PREDDVERJU 17 KOT LOKVANJ 18 METULJ IN VRTNICA	A
brez smeri, v cilju so zgrešila. Dokler se	čar	neznanega, vse bliže znanemu pomika, kipeči	A
postal bo angelski obsedenec, se podvojil bo	čar	na zlati vagi ... ) Kaj s služenjem častim na	A
žejnem psu človeka bog poišče. Se podvojil bo	čar	na zlati vagi. Bo Mihael prišel in bo prisoten	A
dihala prebujajoči zrak, naj tvoj dotik raztegne	čar	in mik vsega, kar je. Nocoj Nocoj je prekrasna	A
In ženimo se med seboj in spajamo romanski	čar	s slovanskim čarom.Ne veste za tržaške deklice	A
da je bila ravno njena neprizadetost tisti	čar,	ki ga je zasužnjil.Nedognanost, ki se vpije	A
razumne oči, je pomislil, a vendar je njihov	čar	v tem, da se sprehajajo v njih raztrgani oblaki	A
se preliva v duhovito nagajivost. O, poznam	čar	ženske-otroka!Vera za ljubezen, kjer je vse	A
je takšna, ne prideš ji do živega. Dekliški	čar,	ki se je nanj cepila nagajivost.Smeh kot oklep	A
svetlobni blisk v očeh! Kaj je to slovanski	čar?	« je vprašala. »Aha, to je zdaj vaš napad!«	A
da se je naenkrat spremenila v tujko. In ves	čar	je v trenutku padel z nje.Kakor da si ga je	A
bo poslovil od Luciane. Tako nam marsikdaj	čar	kakega okolja do zadnjega kar dobro skriva resničnost	A
zakaj prav nadih otožnosti daje takemu nemiru	čar.	Toda s tistim dnem so se oglasili tudi spomini	A
čednost, kakor je o tem pridigal rajnki župnik	Čar.	- Saj se bom zagrizel, - je glasno obljub	A
Podzemljič zato, ker sem iz Podzemlja. Rajnki župnik	Čar	mi je to rekel.‘Podzemljič,’ je rekel, ‘ti si	A
kazalec v Zavoglarja in zagrmel kakor rajnki	Čar	s prižnice:‘Domovina daje, država jemlje!’«	A
je iz Usadarjeve hiše planil na cesto Teodor	Čar.	Komisarjev avtomobil je zaškripal, sunkovito	A
bila tista lisa nekaj živega, kakor bi Teodor	Čar	še ležal na cesti. Zadnja je prišla	A
toda opravljal je tudi padarske posle. In	Čar	je prišel, slekel suknjič, si zavihal rokave	A
Čarju črne kave in mu natočil drnulovega žganja.	Čar	pa si je s široko kretnjo brisal pot in kričal	A
niti spomin. Podobna je bila župniku Čarju, in	Čar	je ni niti tajil.Dekle pa je imelo presneto	A
da okvir fotografije pokrije okvir vrat - in	Čar	se počasi dvigne s parobka.Trohovka se prav	A
gleda mu pod noge, ker je prag zelo visok,	Čar	pa je neroda in se je še vselej spotaknil.	A
pogrnil po tleh!« se oglasi njen daljni spomin.	Čar	se nasmehne, prav nalašč visoko dvigne nogo	A
da mi ne bi bilo nerodno,« pomisli Trohovka.	Čar	se pomakne k postelji, obstane in jo globoko	A
Tedaj se Trohovka spomni, kako je z njo:	Čar	je prišel, da bi jo pripravil za zadnjo pot	A
A ker dotika ni, spet dvigne veke.	Čar	stoji nepremično in jo ševedno motri.Tedaj se	A
vedno motri. Tedaj se Trohovka spomni, da je	Čar	že mrtev. »Kako?« vpraša z očmi.	A
»Kako?« vpraša z očmi.	Čar	položi samo prst na usta.Trohovka pa spet prikima	A
»Vode, vode ...«	Čar	se dotakne njenih vek in Trohovka se pomiri	A
prepričana, da nas je obsedel hudič. No, in ko je	Čar	prišel, hahaha, ko je Čar prišel, hahaha!«Hlip	A
hudič. No, in ko je Čar prišel, hahaha, ko je	Čar	prišel, hahaha!«Hlip se tolče po suhih kolenih	A
pretepaške zgodbe zelo zanimajo. »In ko je	Čar	prišel, hahaha!In ko je Čar prišel, smo ravno	A
»In ko je Čar prišel, hahaha! In ko je	Čar	prišel, smo ravno stali na tnalu in pukali perje	A
Nato pa naglo doda: »Kaj pa	Čar?	« »Čar?	A
»Kaj pa Čar?« »	Čar?	Nič.«	A
Samo drugače joče, drugače. Rajnki	Čar	je to lepo povedal. Pravemu dedcu solze ne tečejo	A
pogoltniti marsikaj grenkega in krivičnega. Župnik	Čar	pa je potegnil z njima.»Popolnoma sta potrapala	A
In sta se vzela.	Čar	ju je zvezal.In še nekaj krepkih besed jima	A
lepo in polno, dokler je živel pokojni gospod	Čar:	ne kur ne zrna ni manjkalo.Novi gospod pa je	A
že stregel k maši. Sam pokojni gospod Teodor	Čar	mu je bil boter.„To bi ti bil kmet!"	A
kakor bi mu kdo ugovarjal. In pokojni gospod	Čar	ni nikdar trebezljal tjavendan. In zdaj	A
frcajo iz ust fižolove olupke. Pokojni gospod	Čar	se ni menil za to - a zadnje dni je že tako	A
žena; glasno pa je dejala: „Če bi bil pokojni	Čar	še živ, bi ne bilo skrbi!" „O ne, ne	A
teže je, če ti umirajo. O, če bi bil gospod	Čar	še živ!To ti je bil gospod!	A
Živ krst se ni upiral. Teodor	Čar!	Že samo ime ti nekaj pove."	A
iz groba pokojnega gospoda Čarja: „Te‐o‐dor	Čar!	Te‐o‐dor Čar!	A
„Te‐o‐dor Čar! Te‐o‐dor	Čar!	Te‐o‐dor Čar!"	A
Te‐o‐dor Čar! Te‐o‐dor	Čar!	" Živimo sredi tisoč stvari, groznih	A
Nič čudnega!	Čar	je umrl nasilne smrti, gotovo nima mirnega spanja	A
glasneje in prepričevalneje klicali: „Te‐o‐dor	Čar!	Te‐o‐dor Čar!	A
„Te‐o‐dor Čar! Te‐o‐dor	Čar!	Te‐o‐dor Čar!"	A
Te‐o‐dor Čar! Te‐o‐dor	Čar!	" Štefeta je ledeno spreletelo.	A
dihala tista čudna zgodovinska negotovost, tisti	čar	velikega trenutka, sredi katerega se ljudi loteva	A
Kot dekle je bila lepa. Posebni	čar	so bile velike, plave oči.Bila je edina hči	A
odcvetajo tiho se obletajo v novoletne jelke	čar	vodi naju čas-vladar leta se dodajajo sanje	A
središču s srčico bajalico in ga je premotil	čar	njenega pasu. Buterna pametuje in čuti	A
sem duševni delavec, dovzeten za tajinstveni	čar	noči ‒ o, pardon! ... »Kam pa siliš v drevo?	A
Bodi si! ‒ Prelestni	čar	noči!Utopljeno v neprodirno temo spi življenje	A
gostiln bogato Šiško, na gugalnice v drevoredu in	čar	drugih komedij, ‒ na svojega prijatelja Milana	A
rdečim klobukom, naglas kolcne in ‒ nevarni	čar	je strt!Občinstvo se zdrami, lahen nasmeh spreleti	A
besedo »naivnost«, da je mladim dekletom poseben	čar	in nepremagljivo vpliva na moška srca.Za račune	A
sobi, ko se je sešel z Ireno. Objel ga je ves	čar	liste noči, ko je ljubljeno vedel za mehko roko	A
in obmolknil. Stala sem ujeta v svojevrsten	čar:	del mojega uma je bil popolnoma mrtev in neubogljiv	A
od blizu nisva videla nikoli več. Vendar je	čar	še trajal, kakor da mu je sojeno večno življenje	A
Precej ob prvih verzih pogladil sem se po čelu,	čar	je izginil.To se je moralo poznati na obrazu	A
pogrnjeno mizo, na sladke potice -- na ves tisti	čar,	ki obseva božične praznike kakor milobna luč	A
recimo, domače lepote, imajo nekak ljubezniv	čar,	ki človeka takoj omami.Jaz sem čutil, da sem	A
izbo šumeča reka večerne zarje ter popila ves	čar	tišine in miru. Nato je hitel v drugo izbo ter	A
polbridkosti in poltrpljenja, na katerih trepeče mili	čar	mladosti kakor jutranjega sonca sijaj.Plodovite	A
Molčala sta vso pot. Ena sama beseda -- in	čar	bi bil ugasnil, razšla bi se bila brez pozdrava	A
to mora na ogenj, da do leta osorej prepodimo	čar	zlih duhov in nevarnost kostne bolezni.« »Tudi	A
bi jo kdo utegnil ali ogovoriti in ves veliki	čar	bi bil zaman ... « A véšča je prav tačas tihotapila	A
klarisinj ji je bila močno všeč. Skrivnostni	čar	reda v molitvi, v delu, v zabavi jo je kar osvajal	A
Krdelo upornikov se je, kakor bi odnehal hud	čar,	zazibalo in zagnalo v steljo in grmičevje, ki	A
BELA PTICA 9 NEMA OČESCA 11 S PRIJATELJI 12	ČAR	GENITIVA, GENITIV ČARA 13 FLASH BACK 15 STARE	A
in drhti za druge ... . / . / stran 13 . /	ČAR	GENITIVA, GENITIV ČARA Veter niča (ali nič	A
/ stran 16 . / Vse razkošje dala bi ‒ ves	čar	tujine za en sam pozdrav iz ljube mi doline	A
prebledela tako, da je za trenotek izginil ves	čar	njene nenavadne lepote. Tudi Juri je na prvi	A
leta nad krajinami in včasih nad svetovi, je	čar	za mnogo žensko uho.Zakaj tudi sama želi, da	A
Čudni ljudje!	Čar	najlepših stvari je mnogokrat, če ne vedno,	A
ponavljajo enako. Svetloba dneva dobi svoj pravi	čar	šele na večer, ko se usedem pod lipe na robu	A
Ni pa napačen. Izliv v isto čašo ima svoj	čar.	Na koncu prehoda se Raf obrne in gre počasi	A
v zelenkaste oči, oči, ki imajo svoj posebni	čar,	čar neznanega, še nedoumljenega, in mu stiska	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani