nova beseda iz Slovenije
je. Hrasti, ki so z njim vred rastli, zdaj | vrhove | dvigajo in zro ponosno čez lesove. Moj hrastič | A |
Pomlad že prišla bo! Zavel je veter tiho čez | vrhove, | potopil v morje virček je valove, odšel je čez | A |
Razrastel se hrast je. Čez strme | vrhove | je zrl s hrepenenjem šumeče gozdove, kjer rastejo | A |
tudi tvoje, vedno bolj poredno, nad smreke in | vrhove, | v dalj strmele, naenkrat so razprle lahka krila | A |
stala na levi in na desni strani. Ni se ozrl v | vrhove, | ker je vedel, da so negibni in mrki kakor straža | A |
najvišja gora naše dežele. Videl je vse druge | vrhove, | videl je doline, reke, morje in mesta ob morju | A |
»Popolnoma smo obkoljeni. Vse | vrhove | drže!« Komisar pokaže na grič: | A |
je belila iz vasi, njive, travnike, pobočja, | vrhove | gora, nebo in dva velika oblaka nad Krnom - | A |
lisicam. Upogibala sta mlade gabre, jim sekala | vrhove | in zarezavala v lubje, da se zadrgalica ne bi | A |
Poslušal je tožen jesenski veter, ki je pregibal | vrhove | dreves in naznanjal hladnejše dni.Temno je postajalo | A |
Vsak drugi petek po veliki noči tečejo na štiri | vrhove, | blazno tečejo po najslabšem terenu, čez kamenje | A |
Zdaj je zares tolklo in razsajalo v daljavi. | Vrhove | redko posejanih dreves je zganilo zateglo frljanje | A |
vedno tlel, zgoraj pa je blag veter pregibal | vrhove | dreves.Moram čez, je pomislil, moram čez. | A |
gori luč. Ob jutrih gleda obsijane bele alpske | vrhove. | Njegove besede so redke, njegovi gibi so počasni | A |
zagledana v neko točko na oknu, verjetno je videla | vrhove | dreves, ki jih je barvala prva svetloba dneva | A |
navzgor, skozi temno krošnjo, in se ozre čez | vrhove | smrek, ki jih pregiblje veter.Buči kot morje | A |
zdaj je videl, težki in kopasti, poveznjeni na | vrhove | nebotičnikov.Vsak hip se bodo zvrnil dol. | A |
razsipava svoj skromni plamen v vetru in iskraste | vrhove | ognja poganja sem in tja.Preseneti ga nekaj | A |
je veter pel svoje čudne zategle pesmi skozi | vrhove | pohorskih smrek in se je pokrila z blazino čez | A |
opazovali, kako so protiletalski izstrelki žagali | vrhove | smrek kakih pet metrov nad njimi.Z armbrusti | A |
postelji. Ko razsvetli drugo jutro sonce snežene | vrhove, | najde Jurija že na nogah.Obleka je posušena | A |
navzdol; kmalu pa more oko razločevati gorske | vrhove | od neba, in kakor svetlosiv trak se razpne po | A |
tako žejna, se niti za trenutek ni pokazalo. | Vrhove | daljnih gora in sosednih gričkov je ovila gosta | A |
katerem počiva Martin in na visoke karpatske | vrhove, | kjer blodi Jožef, ako je še sploh živ.Morda | A |
je prižvižgal močen veter. Zapletel se je v | vrhove | dreves in se s tako silo zagnal v debla, da | A |
Skrivnosten mir je kraljeval v vsej okolici. Samo | vrhove | visokih smrek je nagibal vetrič semtertja in | A |
samo ta je na najini strani, mi je stisnila | vrhove | prstov, da me je zabolelo.Samo ljubezen in gospa | A |
in resnobno žalno počasnost, zdaj poraščene | vrhove, | stegujoče se iz razbrazdane, pisane daljave | A |
razsohe, drevesa hitijo v sok, prvo sonce ocvrkne | vrhove. | Prešerno ubiraš pot skozi vas in naselja, kjer | A |
zlato mrežo, ki je plesala, kakor je veter gibal | vrhove; | ponekod so segali slabi solnčni utrinki noter | A |
zanesel v temne doline in na svetle, okrogle | vrhove, | od koder je gledal v rodovitno Posavino.Oni | A |
mislili, da so svetniki kar zlahka dosegli tolike | vrhove | popolnosti.Čim močnejša je bila njih narava | A |
v ognjevite oči Irenine, na katere je skozi | vrhove | pinij lila mesečina. »Irena, če bi rekel, da | A |
nagibalo k planinam. Njegovi žarki so predirali | vrhove | bukovja in oblili začrnelo gozdno svetišče z | A |
njegove žerjavice še dolgo ožarjal otemnele | vrhove, | sta sredi zorečega žita in dehteče košenine | A |
tisti vrt. Človeku, ki stoji zunaj in gleda | vrhove | lip in kostanjev, se zazdi, da je tam, samo | A |
za deblom, ko bi drugo oko komaj razločilo | vrhove | kostanjev ...Nocoj me ne vidi.“ | A |
konca ne kraja. Kadar je zibal veter košate | vrhove, | je šumelo neskončno morje.Tod okoli, na mehkem | A |
stražijo tlačanje sleherno noč po vrsti in zro v | vrhove | gor.Ej, Kučar, Kučar, vanj so uprte trudne oči | A |
kresovi od Vinice in krona zubelj ogulinske | vrhove, | tedaj blisne s Kučarja ogenj in pri Sveti Magdaleni | A |
Pomozi Bog! Herbart se ozre v zadimljene | vrhove, | stopi k Lenkovičevemu spremstvu in odbere tri | A |
Triglav je slovenski kralj gora, Triglav vse | vrhove | rad ima...« Po pravici povem, da sem čisto | A |
je ves v zanosu razkazoval bližnje in daljne | vrhove. | »Pravijo, da je Triglav zato kralj planin, ker | A |
In ve, gospodične, če boste šle poleti na | vrhove | naših prekrasnih gora, napravljene kot planinke | A |
zvečer. Nad nami so dvigali stari kostanji stare | vrhove | in, če je piš majal njihove veje, bilo je spodaj | A |
kamnitih tleh nesrečna ljubezen krvavo cvetoče | vrhove | svoje. Urno stopa dalje. | A |
Zavel je hladen piš ter drevesom majal visoke | vrhove. | In šumenje vrhov in šumenje reke vsililo se | A |
grozonosnimi svojimi močmi. Skoro do tal je vil | vrhove | drevesom, da so bolestno ječala debla.Odkrival | A |
bolj in bolj bližali. Sonce je pogledalo čez | vrhove, | kónjiki so se ustavili skoraj vštric Gabrovcev | A |
uporniki vsaj svobodnjakom poklatili previsoke | vrhove. | »Kateremu si gorak?« ga je deseti brat skušal | A |
hrumot, kakor bi bila burja zadivjala skozi | vrhove | dreves. Ne.Kaj takega tudi Ostrorogi še nikoli | A |
Še pobočja gora so bila do srede lesa kopna. | Vrhove | je pa gladko zapadlo. Redko katera skala se | A |
skrilo za nizek temnosiv oblak, ki je zakrival | vrhove | hribov.Čez nebo se je začela razgrinjati rožnata | A |
belimi prodovi Save je sonce osvetlilo zasnežene | vrhove | Grintovcev.Razlivalo je sončen dan po pobočjih | A |
obračale glave zdaj sem, zdaj tja in pogledovale v | vrhove | plamenov in še više v žareče nebo.Rudasta svetloba | A |
čas spet posijalo sonce, preden je zašlo za | vrhove | oddaljenih hribov. Na noč se je povsem zjasnilo | A |
V globoko sotesko je že davno legla senca. | Vrhove | visokih bregov je pa še vedno obsevalo sonce | A |
sta včeraj odvedla veliko trumo gonjačev na | vrhove | daleč zadaj za Črnim potokom, je velel, naj | A |
jezera, okrog katerega je bil sneg zapadel šele | vrhove | višjih hribov, doline in nižji griči so bili | A |
Od vzhoda sem rdečil je prvi sončni žarek | vrhove | košatih jelk nad rokovnjaško trdnjavo. ŠTIRINAJSTO | A |
zdeli; sapa, ki je šumela po gozdu in visoke | vrhove | zibala, zdela se mu je kakor prijetno hladeči | A |
vpraševanjem je sestro kar obsipala in za vse | vrhove | je hotela vedeti, kako se imenujejo. Ko je Manica | A |
ogrizel Tevža: »Marko!« * Megla je zagrnila vse | vrhove | in nastopila tako nizko, da se je zadevala ob | A |
pogledovali v prezgodnjem novinčku bleščeče se | vrhove. | Samo Jokovi jarci so pritekli sinoči vsi h kočam | A |
Jesensko sonce je poslednje žarke upiralo v goste | vrhove | velikanskega bukovja Šrajbarskega turna v grajskem | A |
tako kakor za nas in vendar moramo mi slabe | vrhove | in brstino pobirati, graščaka pa čaka debelina | A |
mrzla burja, ki je jablanam po farovškem vrtu | vrhove | pripo gibala, ta je naznanjala, da pride zima | A |
vrši veter take skrivnosti skozi zelene, košate | vrhove | in po dolini šumlja bister potok ‒ to je krasno | A |
gozd«, »k šumljajočemu studencu«, »pod vršeče | vrhove« | in v enake praznične kraje ‒ povejmo raje, da | A |
na goričico v bližini. »Tam vidimo Triglava | vrhove | v večernem žaru, in spodobi se, da se velikanu | A |
III. Sonce se je vzpelo že nad | vrhove, | ko je Lovrè priril iz sena.Mraz ga je stresal | A |
se košatile češnje, za njimi pa so iztezali | vrhove | kostanji.Gosto po drevju nasejane ježice so | A |
na okno. Noč je bila temna, veter je mikastil | vrhove | sliv in hrušk, zavijal okrog hiše in udarjal | A |
zlatila jutrnja zora z zlatimi žarki najviše | vrhove | južnih gora.Priroda se je jela vzbujati. | A |
so začeli prvi žarki jutranjega sonca zlatiti | vrhove | koroških gora. Le Mirko je še spal. | A |
sta si bila kras pisma in hudournikov let čez | vrhove | izbrane rastline! Raz-ločeno je bilo telo sveta | A |
grel na pisanih košenicah, ki pokrivajo razne | vrhove | med Semičem in Kostanjevico. Gorjanci so se | A |
prideš domov. Ko bo sonce začelo zahajati za | vrhove | gorá, zažvižgaj trikrat na prste.Koze te bodo | A |
nad gozdom silen veter in pripogiblje težke | vrhove | orjaških smrek.Toda motil se je. | A |
ko je gledal v jasno noč in na bele gorske | vrhove, | ki so se svetili v tihih mesečnih žarkih ... | A |
služit grem h Korošcu. Zagledal sem tiste visoke | vrhove, | pa sem postal tako vesel, da sem moral zavriskati | A |
jutranji zarji. Rdeč ogenj je objemal visoke | vrhove, | na katere je bil zapadel svež sneg.A najlepše | A |
preživel v gozdu in obiskoval njegove grebene in | vrhove, | namesto da tako živčno obiskuje tiste shode | A |
nagnejo v tisto stran, kamor hiti sapa, iztegnejo | vrhove | in zaječe v ložnih in globokih vzdihih. »Zdaj | A |
moških prsi nemoško bol in polagaš besede v | vrhove | smrek, v kljune neznanih vodnih ptic in nevidna | A |
povzročajoča čuden šelest, ko upogiba veter | vrhove | in struja skozi gosto igličevje. Rekel bi, da | A |
gorovja na Zemlji, vendar se nikoli nisem na | vrhove | transportirala.Goro moraš spoznati iz podnožja | A |
morskimi psi, prejadrati sem moral z zmajem | vrhove | Andov in bil sem prepričan, da se je naužila | A |
da sama ne ve, ali bi si ogledovala gorske | vrhove | v soncu ali se prepustila lovski strasti.Dajva | A |
ne vem.« Pomolčal je in se oziral nazaj na | vrhove | Kamniških planin. »Še pred temo bo lilo in grmelo | A |
‒ pa so jo dali na hladno. Pogledal sem na | vrhove | Kamniških planin, kjer je Brano in Planjavo | A |
Britanije: angleško letalo se je zaletelo v | vrhove | smrek pri Lahovčah, vendar pri tem ni padla | A |
do znožja tistih hribov tam.« Pokazal je na | vrhove | skalnatega pogorja.»Za tistim sedlom je planota | A |
sveta. Nekaj belih puhastih oblakov se obeša na | vrhove | Alp, drugače pa je vsa Mediteranija prevlečena | A |
izbrancev, ki jih je sel iz nebes popeljal na | vrhove | Ruadov, ki so štrleli iz vsesplošnega čada. | A |
znano točko. Naposled je na obzorju zaslutila | vrhove | Ruadov in celo ploski vrh Gore božje milosti | A |
Bila je otohla noč. Gorka burja je pripogibala | vrhove | starih lip kakor trstje.Temni oblaki so se podili | A |
polmesecem pred šotorom, razmikala drevesne | vrhove | in gnala dva podolgasta oblaka v neizmerne višave | A |
smeji. Trije kupčki smetane so ohranili samo | vrhove, | ob robovih so se stopili in porjaveli.Ustnice | A |
Strela ne udari v koprivo. ◆ Strela udarja v | vrhove. | ◆ Strupene zveri beže od ljudi. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |