vrč (540)

soba. Lesena postelja, kovinski umivalnik in	vrč	z vodo, čez stol zložena brisača, plezalna vrv	A
Vrže jih v kot, potipa si mokre lase, išče	vrč	z vinom, potem z eno kretnjo zbriše z mize vse	A
noči sva, vtisnjena v zemlji ilovnati. Imava	vrč	iz zlata, v njem kaplje božanskega dežja. Mavrična	A
Telesi v gomili sta zemljo napojili. Imava	vrč	iz zlata, v njem kaplje božanskega dežja.	A
XI. Imava	vrč	iz zlata, v njem kaplje božanskega dežja. So	A
bazaltnem tronu, v megli sedi mag. V rokah ima	vrč	luči, jaz grem med klase. V očeh ima ognje,	A
iz hleva nesem zvarek. Skoz trn mu ponujam	vrč	in kruh. Prerivam se skoz rok in nog nebroj	A
zvabijo v svoj igrokaz. Skoz trn mu ponujam	vrč	in kruh, a njemu ni do te obogatitve. Ondod	A
kose zlatega tolminskega masla, veliki modri	vrč	z medom, iz katerega lezejo ose in težko vlečejo	A
Branko je molče stal ob njem. »	Vrč	vzemi in vode prinesi!« In Branko je vzdignil	A
in zlila v lonec na mizi. Držala je kositrni	vrč	tesno prižet k prsim in ga malce nagnila, ko	A
na sivem marmorju. Dve skledi iz majolike in	vrč	iz majolike na sredi.Skledi in vrč tudi v štirikotne	A
majolike in vrč iz majolike na sredi. Skledi in	vrč	tudi v štirikotnem ogledalu, ki se vzdiguje	A
Potem je ves čas mrzla svetloba na rjuhah, sta	vrč	in skleda na marmorju in ene sklede ni, ker	A
razbite kose s sintetikom, ker sta skledi in	vrč	mamino poročno darilo; morda tudi zaradi tega	A
Mimico. In vsa leta sta skledi iz majolike in	vrč	iz majolike na sivem marmorju pred ogledalom	A
namaka drugi režiser velik zidarski čopič v	vrč	in maže obrite korake, da se dlani hitro oprimejo	A
Potem je sprožil v tistega, ki je izpustil	vrč,	a je zavoljo zadete noge skakljal samó z desno	A
spodnje hlače. Vaska jih je potem vtaknil v	vrč,	da so se v vreli vodi prekuhale.Takó so me rajnki	A
namaka drugi režiser velik zidarski čopič v	vrč	in maže obrite korake, da se dlani takoj oprimejo	A
rokah. Sklonil se je preko ograje in zalučal	vrč	v jezero ter zajel vode; potem je potegnil vrv	A
peniti, dokler ni fant naplal nanj še tretji	vrč	jezerske vode.Bil je postaven fant v modrih	A
svetilki je glasno brenčala velika bela vešča,	vrč	je puščal in voda je cepetala na tla.Vse se	A
lovili njune besede in se potlej sklonil čez	vrč.	-	A
kmeta in se brez besed nalivala. Odrinil je	vrč,	ki ga je krčmar porinil predenj in molčal, dokler	A
pripombo. Spet se je sklonil in zatopil v svoj	vrč.	-	A
Adam je vzkipel. Spet je pograbil za	vrč.	-	A
imeli kakršnokoli povezavo, Adam pa je vrgel	vrč	ob tla in škrtnil skozi zobe nekakšno kletvico	A
premaknila, Johan Ot in Adam sta zvrnila še	vrč	vina.Teklo jima je za ovratnike.	A
pogledoval, preden mu je prinesel vročo juho in	vrč	vina. Možje so bili dobre volje, čeprav nočni	A
stanovskemu kolegu, vneto je kimal in privzdignil	vrč.	A še preden je izpil, se mu je v grlu zataknilo	A
naslanjal glavo na roke in izgubljeno gledal v	vrč	pred seboj. Scuzano se je sesedel na klop in	A
vratih nekdo nabija. Vstal je, dvignil s tal	vrč	vina in ga za kak požirek zlil v Adamovo zevajoče	A
je stisnil k zidu in z obema rokama poprijel	vrč,	da bi ga prišleku počil po glavi ali kamor bo	A
ko je Galebji Simon potisnil v njegove roke	vrč	z vodo, je Johan Ot siknil: -	A
Odmaknili so se od njega. Strgali so mu	vrč	iz rok in ga treščili skozi vrata na ulico.	A
se z rokami naslonil na mizo. Pograbil je	vrč,	nagnil velik požirek in se na majavih nogah	A
znenada utihnil. V nenadni tišini je buljil v	vrč	pred seboj, pred očmi pa je vzvalovala neznanska	A
je bila noč polna postanega zraka. Dvignil je	vrč	k ustom in zenice so mu zakrožile po nizkem	A
naglimi gibi vlekel vodo iz vodnjaka, jo natočil v	vrč,	hlastno, zadovoljno pil z dolgimi požirki.Stopila	A
rekla je, da bo šla z romarji. Odložil je	vrč,	ni je pogledal, odšel je v hišo, ni se hotel	A
naklestili Turke. O ne, je rekel Poljanec, ta	vrč	pa ne drži vode, to je bilo pred več kot sto	A
je potegnil vedro iz globine in ga natočil v	vrč.	-	A
Smejala sta se, pila sta vodo, Simon je imel tudi	vrč	z vinom, ponudil ji je, sprejela je, izpila	A
majhni sobi je bil na mizi kos kruha in ob njem	vrč	z vodo. -	A
je ostalo za Mihaelom. Pomislila je, da pa je	vrč	z vinom vseeno ostal nekje zunaj. Katarini	A
boljšega. A v nasprotju z njim, ki je dobil	vrč	vode, so biriču prinesli velik vrč vina.Simon	A
je dobil vrč vode, so biriču prinesli velik	vrč	vina.Simon je slišal njegovo lokanje, klok,	A
slišal njegovo lokanje, klok, klok, klok in	vrč	je bil prazen.Zahteval je še, klical je čez	A
vode, pač pa ostanki mesa, graha in pol prazen	vrč	z vinom.Vse to ji prinaša Mihael, da bi jo potolažil	A
v mesečini, ko so mehko, a trdno poprijemale	vrč	in nalivale vino v kozarca, držale kruh in šle	A
zamahne, še preden se veliko telo utegne obrniti.	Vrč,	krožnik, nekaj je zletelo na tla in se razdrobilo	A
nadomeščal romarskega principala, in dvignil	vrč:	na zdravje slavnemu knežjemu mestu Landshut	A
mestu mestni sodnik Franz Oberholzer razbil	vrč.	Treščil naj bi vrč s pivom ob tla in rekel, da	A
Franz Oberholzer razbil vrč. Treščil naj bi	vrč	s pivom ob tla in rekel, da tega ne bo več poslušal	A
verjetno, da bi bil prav sodnik tisti, ki bi razbil	vrč.	Pričevanj je bilo namreč še veliko.	A
morda res treščil tisti tolikokrat omenjani	vrč.	Začelo se je vpitje, v katerem so drug drugemu	A
ukvarjali z mestnim sodnikom, ki je ob tla treščil	vrč	poln njegovega piva, on je razbil vrč.Sodnik	A
treščil vrč poln njegovega piva, on je razbil	vrč.	Sodnik tega pač ne bi bil smel storiti, ne glede	A
mizi v gostilni Pri Sveti krvi. Gledal je v	vrč	piva pred seboj in se oziral po razbiti krčmi	A
on glavni povzročitelj neredov. On je razbil	vrč,	ki ga ni mogoče več sestaviti.Romarji morajo	A
Potem se je počasi pomiril. Prinesli so mu	vrč	vina, z zvezanimi rokami je pil, da mu je teklo	A
Njegov sluga v rdeči uniformi je držal brisačo in	vrč	z vodo. -	A
čez ramo z železnim prijemom in v drugi roki	vrč	vina z železnim prijemom, pij, si rekel, In	A
telo vse skupaj preobrnilo, krožnik, pištola,	vrč,	njegovo težko telo, vse skupaj se je znašlo	A
v krčmi skuša z njo v zraku presekati lončen	vrč,	a to se ne izide, ker ima eno samo oko, roka	A
je pričela, ko je prinesel mestni sluga velik	vrč	vina in postavil srebrno kupo pred sodnika.	A
čast, mu je bil prinesel po večerji natihoma še	vrč	vina v spalnico. »Prijatelj, kakorkoli se imenujete	A
dejal Jurij in povzdignil oči in zgrabil za	vrč,	»moj delež ni med pijanci in preklinjalci.Jaz	A
izpijem?« »Ho, prijatelj svetega Krištofa, ta	vrč	je za naju oba. Pijte, pa napijte meni!« se	A
meči oboroženih mož, ki so si marljivo podajali	vrč	vina iz rok v roke.Po znamenjih je spoznal Viljem	A
bratje vatlarji!« je dejal Jurij in izpraznil	vrč.	Razna čustva so obhajala meščansko družbo.	A
noge. Urno je drsel proti mizi, kjer je stal	vrč	z vodo. Pismonoša ga je prehitel.	A
Helena stopi do studenca in si natoči mrzlice v	vrč,	ki je poveznjen ob koritu na deščeni mizici	A
bomo pa drugega.« S temi besedami nagne leseni	vrč,	dleskne z jezikom in pravi: »Letos je dobro	A
čeprav ni vedel zakaj, gotovo ga je že imel	vrč	ali dva čez mero.Ko vidi Bojec, da vse nič ne	A
je poslal v zapor, sebi pa je ukazal donesti	vrč	dobre slivovke.Dišala mu je, po malem jo je	A
minila noč. Ko se je zdanilo, je videl na mizi	vrč	vode in hlebček črnega kruha.Oboje je moralo	A
Lačen ni bil, pač pa žejen. Spravil se je nad	vrč	in pil, pa kmalu nehal ‒ voda je bila mlačna	A
še ostala vrzel za Ančko, ki je pripravljala	vrč	in kozarce. »Le k meni, dekle!	A
polici je stala stara majolika, Hudournikov	vrč	za vodo.Splezala je nanj in pogledala na dno	A
po drugi protič. Kar štiri jih je postavila v	vrč	in imela lestvico kot le kaj. Drobiž je zmetala	A
se je obiral pri vodi, pomival in izplakoval	vrč,	kar se je dalo, a je le še prezgodaj prišel	A
takoj velel krčmarici: »Žefa, prinesi vsakemu še	vrč	piva in pršuta jima nareži!« Iz vljudnosti sva	A
je zakričal in zavriskal, prijel prvi lončeni	vrč	ter nagnil pa pil, da je pijača glasno klokotala	A
Sloveni so dvignili vino iz kleti. Vsak je zgrabil	vrč	in ga odnesel. Radovan pa je cijazil velik meh	A
pij, sinko, pij!« Z obema rokama je držal	vrč	in ga zopet nastavil.Nato se je zleknil na mehko	A
je bil denar, sicer pa čakale, da so utrgale	vrč	od ust sosedu.Nekateri so kockali in marsikdo	A
Kričal je in prepeval pa držal neprenehoma	vrč	v rokáh. »Moj sinko, hej, moj sinko, s kamnom	A
ne pozabim, ne njegovega vina. Pojdi, poln	vrč	naju čaka.Pijva v slovo!«	A
stropa. Radovan je privzdignil, podolgast lončen	vrč	in natočil pisani kupi. »Bibe in multos annos	A
utegne biti vročina na cesti? Ko bi naložil kak	vrč,	saj ne uteži.« »Dobro, dobro!	A
kjer je izpod pepela dišalo po jagnjetini.	Vrč	z medom ga je čakal na mizi in ob njej pripravljen	A
goltal, da se mu je cedilo po bradi. Prazni	vrč	je postavil na mizo tako trdo, da se je sesul	A
bilá s srebrom okovana. Cirila je privzdignila	vrč	in natočila studenčnice.Tedaj je Iztok opazil	A
se je valjal po travi in prejokal vse dneve.	Vrč	vina je stal nedotaknjen v njegovem stanovanju	A
marmorni pod. Na mizi je stala jed nedotaknjena in	vrč	z vinom. Ko je starec zagledal Epafrodita, se	A
poljubil. Epafrodit mu jo je odmaknil in pokazal na	vrč:	»Pij, starče, okrepčaj se!Jutri opolnoči poljubiš	A
prinesel Numida ostrig in mrzlih prepelic ter	vrč	starega vina.Trgovec se je zavil v plašč, zakaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani