nova beseda iz Slovenije
uniformo, potegne obleko s kipa in jo obleče ter se | veselo | ogleduje.Dedal potrkava ob steno. | A |
žalostno. Čeprav vas je po drugi strani pa prav | veselo | gledati, ko se polotite hrane. Jaz nimam ob | A |
Cerkev bruhne v smeh. Vsi se | veselo | in privoščljivo smejejo, moški in ženske, lepi | A |
Lešnik LEŠNIK Dobrodošla, gospoda! Kakšno | veselo | presenečenje! Sape mi zmanjkuje, tako sem hitel | A |
Dajte mi ročico, gospodična Karlina, in na | veselo | svidenje! EMILIJA Jaz grem tudi, gospod Lešnik | A |
MICA vzame frakelj in pije. Se | veselo | oddahne: Taka kapljica je za staro dušo kakor | A |
tisoč ‒ in tri pet sto ‒ in zopet tri tisoč ‒ | Veselo. | Saj Ferjanovo posestvo komaj še visi. | A |
kaj ti je povedal Ferjan, ko si se mu tako | veselo | zasmejala. LENČKA Bogve kaj! | A |
Kozina, NA SVOJI ZEMLJI MOŠKI (zaupno in | veselo | ): Morje in gora, to je naše življenje, to smo | A |
Zdaj sva medve na vrsti. ŠPELA ( | veselo | ): Greva v tvojo sobo?Mi boš dala albume? | A |
ANDREJ: Zdaj pa en-dva-tri, Špela! ŠPELA ( | veselo | ): Ja, že grem!... Bom jutri spet prišla! | A |
Takoj po tistem spregovori od blizu, s toplim, | veselo | izenačenim glasom:) Lahko mirno končaš, saj | A |
kužek z Nje skoči na tla in bevska naprej, toda | veselo; | vmes renčé nekaj mehkega grabi z zobmi in meče | A |
Sta kar mrknila? ONA ( | veselo | presenečena, na lepem vsa živahna in veliko | A |
prijatelj! Ali misliš, da sem stopil v ta kolobar z | veselo | dušo - na svatbo in na ples?Če bo srce ubito | A |
VEHOVEC vstane: Pa bodi, kakor je! Namesto z | veselo | udanostjo sem vam postregel s pusto bridkostjo | A |
KOMAR: Kakor sem rekel. LOJZKA | veselo | : Postava in preroki!Jezik te razodeva, da si | A |
pozdravil, mi je bilo srce nenadoma vse lahko in | veselo. | Tako me je ozdravila čista misel nate. | A |
zapuščenosti, dom se je rušil, - in on je živel | veselo | po svetu in zapravljal svoj denar.Kadar je prišel | A |
Mogoče je seveda, da se obrne vsa stvar zelo | veselo. | Pravijo, da je Broš zaljubljen v tvojo hčer | A |
družini ... zato dovolite, da vam naznanim prvemu | veselo | novico. DOLINAR: Ah dà, pravili so mi že | A |
Pomisli dobro. Živel sem | veselo | po svetu, uničil s tem življenjem svojo ženo | A |
si tako lepo; naš dom je rešen; pričelo se bo | veselo | življenje. Imeli bomo goste, vozili se bomo | A |
A poskusimo ... Povej mi kakšno zelo | veselo | pesem ... na priliko - melanholično in počasi | A |
jasnega veselja - DOLINAR: Ruda se dovolj | veselo | poslavlja. JUSTIN: Vi mislite, da daje slovo | A |
Ha ... ha ... ha. | Veselo | in glasno: Ali ni imenitno, kako krošnjarimo | A |
človek vse življenje za tako klavrn rezultat? - | veselo: | Mene poglej!- | A |
KANTOR kakor da bi se oddahnil, mirnejše, skoro | veselo: | Da sem se polastil njegovega premoženja! Saj | A |
Kaj naju brigajo drugi ljudje? FRANCKA | veselo, | se ga oklene z roko: Maks, stran odtod, trepetajoča | A |
rame, se zasmeje in stopi par korakov po sobi, | veselo: | Gospodek mladi, odkod ta pogum?Odkod ta moč | A |
Ali se vam sanja? Se nasloni na mizo, govori | veselo: | Saj vas bodo zaprli, prijatelj, če boste govorili | A |
plašno, tiho: Maks! FRANCKA iz spalnice; tiho, | veselo, | kakor skrivnostno: Ali si govorila z njim? | A |
hočem, da me ljubiš, Francka, da se smehljaš | veselo | in ponosno, kadar mi pogledaš v obraz...Oh ne | A |
pogledati v obraz - zdaj, ko bo naše življenje | veselo | in prijetno, ko pojdemo lahko naprej in si napravimo | A |
SODNIK: Ej, tako se ne mudi! | Veselo: | Zato sem prišel sem... in zdaj taka neprijaznost | A |
kakor resničen norec - gre proti gostilnici; | veselo: | Francka! FRANCKA iz gostilnice; z objokanim | A |
meni - tako slabotna in tako plaha kakor si! ... | veselo, | skoro ironično, jo prime za roke.Kedaj pa pojdeš | A |
govori bolnik o svoji bolezni tako mirno in | veselo, | kakor otrok o španski kraljični ...Vstane. | A |
Služkinja odide. Ali se spominjaš, kako | veselo | smo se časih po Dunaju potepali, vso lepo dolgo | A |
sanje, kaj je hrepenenje, tisti, ki živé lepo in | veselo | pod božjim soncem kakor žival in kakor rastlina | A |
Vzdrami se, nevernik! Pozdravi jo | veselo | in vdano, svojo sveto odrešenico! DOLINAR | A |
mi roko, bodi prijazen - govoriva pametno in | veselo, | kakor v tistih časih, na kolovozu, ko še ni | A |
Ne misli več - pogladi se preko čela, poglej | veselo | in reci, da so bile puste in težke sanje!Obadva | A |
izgubil? ... Zdaj pa misli, da sanj ni več, da je | veselo | jutro, polno luči in pesmi ... in da nikoli ni | A |
komaj še melodijo ... Reci, da si še pri meni, | veselo | besedo reci, veselo me poglej, nasmej se ... in | A |
Reci, da si še pri meni, veselo besedo reci, | veselo | me poglej, nasmej se ... in če je tvoja ljubezen | A |
govoril, iz puste noči; zdaj pa je že blizu tvoje | veselo | jutro, blizu tvoj svatovski dan!... Tudi moje | A |
več hrepenenja nas bolnikov, iz mraka v mrak - | veselo | hrepenenje iz luči v luč, iz pomladi v pomlad | A |
nedeljsko oblekla, tako še srcu ukaži, da bodi | veselo. | FRANCKA: Ukazala sem, pa se je razjokalo | A |
je težko moje srce. TONE: Še včeraj je bilo | veselo. | Tako vesela si bila še včeraj, ne zaradi mene | A |
pa je lepó, da se nehá ta žalostna sedmina z | veselo | svatbo! UČITELJ: O, da bi se nehála! | A |
prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njó | veselo | spoznanje! Ni nam pokazal srca na dlani, komaj | A |
svobodna! ... Ali si me videla že kdaj takó | veselo, | Ivanka?Kakó razkošno mi je pri srcu, kakó je | A |
mrzlim nožem v mesó, - a obenem se je smejal takó | veselo, | kakor bi ne imel nikdar nobenih skrbi.Delak | A |
stran 76 . / in čemú je sama, namesto da bi se | veselo | zabavala, kakor drugi navadni ljudjé.To je bilo | A |
SUHADOLNIK: Ah, tu nas je že veliko; praznovanje bo | veselo | ... in če propademo, pili bomo v tolažbo. VRANČIČ | A |
solzami, pošiljal vzdihov je megló k oblakom; a ko | veselo | solnce na izhodu privzdigalo je zástor nočnih | A |
Gostom. Tako, otroci, le | veselo! | Tybaltu.Pojdi ti modrijanče in miruj, drugače | A |
Gostom. Otroci le | veselo! | TYBALT Prisiljena strpljivost se borí mi | A |
Če žalostno je tvoje sporočilo, sporoči ga | veselo; | če je dobro, nikar ne poj mi s tem obrazom kislim | A |
sredstvo, jaz dobim človeka! A zdaj prinašam ti | veselo | vest. JULIJA V bridkosti je veselje dobrodošlo | A |
odvrnil te od žalosti, izmislil je svečanost si | veselo, | meni in tebi nepričakovano. JULIJA Ej, | A |
dober. PETER O godci, ljubi godci zaigrajte: ” | Veselo, | srce moje, in zapoj!“Le brž, če vam je mar življenje | A |
zapoj!“ Le brž, če vam je mar življenje moje: ” | Veselo, | srce!“ PRVI GODEC Zakaj pa: ”Veselo, srce | A |
moje: ”Veselo, srce!“ PRVI GODEC Zakaj pa: ” | Veselo, | srce?“ PETER O godci, ker moje srce samo | A |
sanje srečo oznanujejo. . / . / stran 255 . / | Veselo | danes na prestolu svojem stoluje prsi mojih | A |
pazljivo izza trepalnic. GRUDNOVKA zelo | veselo, | vstane: Kaj bi dejali, ko bi bilo vse to, kar | A |
- Doktor Grozd! GROZD zelo | veselo | : Dober dan, gospod Gornik ... Ah ... Klanjam se | A |
nameravate. In, - dajte mi rokó še enkrat, - meni je | veselo | pri srcu.Sam vrag vedi, kako je bilo, - a slutil | A |
Izpije in odhaja. GORNIK: | Veselo | srečo, gospod Ščuka! GROZD skrajno začuden | A |
GORNIK: Dober dan, gospod doktor - - GROZD | veselo | vznemirjen: Ah, blagorodje, zelo ste me razveselili | A |
prinesite srečo s seboj. VERONIKA osupnjeno | veselo: | Jaz? FRIDRIH Da, vi.Glejte, mi smo vam pokorni | A |
letih, kakor se jih je zdaj v dveh mesecih. | Veselo | se živi na amerikanski račun.Vse vasi so polne | A |
Ptici vsaki žalost svojo toži, Ptici v grmu, ki | veselo | kroži: »Káj vam pravim, pevke moje mile, Káj | A |
dejte razodéti, Káj siróte hodimo po sveti!« A | veselo | ptice žvrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo. | A |
‒ In čaše | veselo | okróg zazvenčé. In vójvodi vedno bolj lica goré | A |
30 . / Poln zlatnine ves od nóg do glave. In | veselo | orglje zabučíjo, In vesele pésmi se glasíjo | A |
je vesela gostija V Logéh pri županu nocój! | Veselo | gódejo gódci, Nevesti srcé se topí, Ne upa se | A |
vsak dan V vseh knjigah resnice sem čiste!« Tu | veselo | zazvenčé kozarci! Odprem vrata, vstopim in pozdravim | A |
Dolenjca pijó vsi iz grajske kletí, Pijó in pojó mi | veselo. | VI. | A |
Zimzelen, kokotja peresa Junakom s klobukov visé. | Veselo | praskeče ôgenj, Iz sanj se mi prvi vzbudí; Na | A |
odsléj le verújem, Zavéznik moj ‒ puška je tá!« | Veselo | praskeče ôgenj, Iz mislij se drugi vzbudí; Sedé | A |
nič! Kakor ti, sem jaz bolest prebolel ‒ le | veselo | zopet pojva, ptič! Vrbsko jezero Jezero Vrbsko | A |
deblo mi posekal ti. Kako je raslo v sinji zrak | veselo, | kako je zelenelo in dehtelo, užilo vesen toliko | A |
VI. Srce priznava rado in | veselo: | Tvoj velik sem dolžnik, bogati les; ko sem zagledal | A |
nevesta »Kaj gledaš sanjavo, deklica zala? | Veselo | zalivaš gredice, to vem! Na tihem ugiblješ, | A |
tresoče roké sem čital tvoj list in vendar bral ga | veselo. | V življenju meni ‒ predobro vem ‒ usojena grenka | A |
najdražjih oseb, kar terja od tebe življenja poklic. | Veselo | naravo in trezen razum, značaj neomajen, a rahlo | A |
razumele so. »Ej, ej, zdaj pa vemo, vemo,« so | veselo | vzklikale, druga drugi so poredno si z očmi | A |
drhti v razkošju . /\ .. stran 111 . \/ in vse | veselo | je: kaj čuda, da še moje srce se vnelo je! | A |
stran 129 . \/ II Oj, Emil, Emil, detece | veselo | priteče k meni v srajčki in sezuto, da bi objel | A |
mamica, debelo si debelo voli, zavrtiva se | veselo | malo naokoli.« Pa je šlo... | A |
gnezdeci dve... V teh gnezdecih ptički pojó, | veselo | v te zvezdice zro. 2 Pesem poje po višavah | A |
svoj! Oj, pastir za ovco belo dal življenje bo | veselo. | V ostrem trnju tak proseče ovčica mekeče, ni | A |
ni. Žale misli v srcu ni; saj ni préd bilo | veselo, | ko se zate je unelo, naj ne bo prihodnje dni | A |
‒ Pet čevljov merim, palcov pet, | veselo | čem živeti, junaško ‒ umreti. Zdravljica Prijatl | A |
skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú narpred | veselo | zdravljico, bratje! čmo zapét′! Bog našo nam | A |
gorelo le za té, življenje celo níkdar več ne bo | veselo, | kaj je tebi tega mar; Bog te obvar! Bog obvar | A |
sonca kopnega svečána, ak nékej dni se smeja ji | veselo; | al nagne žalostno glavíco velo, meglá k′ od | A |
noč stori, ko ugasne. Od tud ni več srcé bilo | veselo; | kako bile bi poezije jasne! Lej, torej je bledó | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |