usta (6.144)

sluznate, pijavke nenasitne! Zavijajo oči in	usta	odpirajo in poznajo le samogoltnost svoje nature	A
VERONIKA Je res? Te tvoje oči so ga videle, ta	usta	dihala ž njim isti zrak, te noge šle čez prag	A
kimáteljne sfinge! Stopite dol na trg, odprite	usta	in pomirite mi ljudstvo zlepa ali zgrda.Idite	A
nepokornega sina. Zdaj so utihnila za večno njena	usta.	Preglasno so ponavljala, kar ni bilo mogoče.	A
časa imel se skriti, je že noter priropotal.	Usta	so se mu penila od jeze, kadar je mene zagledal	A
mojo Nežko ‒ NEŽKA Tiho bodi, kvanta! Ga na	usta	udari.Ljubi moj, koliko jih imaš vendar?	A
MATIČEK Zdaj bom zažvižgal. Prste v	usta	vtakne, kakor da bi hotel zažvižgati. NEŽKA	A
bom pustil zagosti in posvetiti. NEŽKA mu	usta	zatisne in pozabi govoriti z gospenjo štimo	A
ona si prižge cigareto. IRMA: Čisto suha	usta	imam. Dedal ji pokaže k mizi, kjer je	A
Kaj zdaj? Potem pa on naenkrat odpre	usta	in reče: Vi spodaj ...no povej, Janko, kaj je	A
Potem ga prva ugleda Jula in v grozi odpre	usta.	Anastazija in Nela najprej pogledata Julo, potem	A
Pod ritjo? (Pogleda Anastazijo in se prime za	usta)	. Oprostite. (Honzu.)Ta izotop je radioaktiven	A
čveknil? Honza se z obema rokama prime za	usta	in odkima. HONZA (zamomlja skozi prste	A
(zamomlja skozi prste): Bom si takoj umil	usta.	Z žajfo.	A
klopi... (Pogleda profesorja, se prime za	usta.	) HABILIS: Kje smo torej ostali?	A
HABILIS: O, Bog. HONZA (se prime za	usta)	: Pardon ...Namreč.	A
HONZA: Če reči narobe, pa si takoj umiti	usta.	HABILIS: No, tega človek ravno ne bi pričakoval	A
hoče nekaj reči, pa si premisli in si pokrije	usta.	Profesor potegne iz Honzove steklenice, vrže	A
Kaj delate, Nela? NELA (mu položi prst na	usta)	: Psssst. Luna me nosi. HONZA: Če je pa nikjer	A
krhelj in ga ponudi Škofiču, drugega vtakne sam v	usta.	Škofič ne more jesti, omahne.	A
Vstopi Krelj. Tišči si robec na	usta.	Molči, dokler ga Trubar ne opazi.	A
mladine, bi bilo treba napraviti konec. Vtakne v	usta	keks.Kaj praviš na to?	A
proti Klementu, obstane pred njim. Klement odpre	usta,	in dvigne roko, kakor da bi hotel še nekaj reči	A
zvita v klobčič. Sonja od časa do časa vtakne v	usta	keks.Tišina kar nekaj časa traja.	A
skuša se nasmehniti, pokaže precej brezzoba	usta.	Vid Dietrich sedi za mizo.	A
obrne. Barbara dvigne glavo in da prst na	usta.	Dragolič je zaspal.	A
zapre peč, Trubar odtrga kos kruha in ga da v	usta.	Stopi na ulico.	A
Vzame kos kruha z mize, odtrga kos in ga da v	usta.	...	A
odloži žlico in si s prisilnim jopičem obriše	usta.	VOLODJA: Ti si Poljak, ne?	A
to pomaga. Grlo steklenice mu nastavi na	usta.	Doktor se vzpne na komolce m pije.	A
gre in prinese še košček salame. Da mu jo v	usta,	kot hostijo. FRANC: Prosim, prosim.	A
rokah salamo. Franc mu pokaže, naj da salamo v	usta,	Jožef to napravi in vzame ponujeni kozarec,Francu	A
Prosim, pa si ga najdite. Če moja	usta	lažejo, lažejo tudi moje oči.Potem lahko rečemo	A
Jožef leže. Franc vtakne v	usta	krušno sredico in začne enakomerno žvečiti.	A
Franc odtrga kos krušne sredice, nese jo v	usta	in naglo žveči, kakor hrček.To kretnjo nekaj	A
gnete med dlanmi krušno sredico, devlje jo v	usta	in premika čeljusti.Jožef si popravi vrv in	A
Oba trgata krušno sredico, jo nosita v	usta	in naglo premikata čeljusti.V istem hipu prenehata	A
Kruha nikoli ne zmanjka. Spet vtakneta v	usta	krušno sredico in meljeta.Spet v istem hipu	A
se vrti ta kurbirska zemlja. Istočasno v	usta	kruh, naglo premikanje čeljusti. Odnehata.	A
očeta? Pokaže na žganjarno in dene prst na	usta.	FERJAN Tak pokliči ga, da se vsaj že zmeniva	A
vodnjaku. FERJAN Lenčka! LENČKA dene prst na	usta.	FERJAN šepeta: Kaj je bilo?	A
vprašanje! ... Babica, zakaj imaš tako velika	usta?	-	A
njim. SCHWAIGER: Kaj misliš, da so me sama	usta?	FERTINC: Le tepita se, dobro se sprimita,	A
postavljati, bi drugim očital! KOMAR dene prst na	usta	: Ali ne slišite korakov?Ali jih ne poznate	A
naposled še zahteva, da imej učitelj zaklenjena	usta,	ključ do ključavnice pa obešen na šolske duri	A
nadalje: nikomur, ki jé moj kruh, ne gledam na	usta,	če se je pokrižal, preden je ugriznil; ne vprašam	A
krstili za aposteljna satanovega, še preden sem	usta	odprl. ŽENSKI GLAS: Sam se je krstil.	A
Drhal je natanka in ne zamudi nikoli: komaj sem	usta	odprl, da bi jo razžalil, se je že maščevala	A
mi je težko od tujega greha ... Mati, na vaša	usta	gledam - o, ne besede; že nasmeh bi me blagoslovil	A
Odmor.	Usta	so mirna, oko molči ... Vstani, popotnik, brez	A
župnik, dolgo vas že nismo videli! Si obriše	usta	s predpasnikom in poljubi župniku roko; mu pomaga	A
ne zameri ... v cerkvi sem si tiščala robec na	usta	... DOLINAR: Ne tako ... Milena, Milena ...	A
lahko in hitro pojde korak mimo grobov, vesela	usta	bodo prepevala našo temno pesem ... Kakor da mi	A
preplašen proti Petru in pritisne kazalec na	usta,	nato županji: Saj grem! ŽUPANJA: V izbo	A
nas od vseh strani. MERCUTIO Zato imajo	usta,	da zijajo!Jaz ne umaknem se nikomur, jaz!	A
groza! Ali se ne zadušim v tej kleti, ki otrovna	usta	niso ji dihala nikoli čistih vzduhov in bom	A
svojim siliš v grob? KNEZ Naj hranijo vam	usta	žalovanje, dokler skrivnosti ne razjasnimo in	A
(svaljka po rokah cigareto in jo devlje v	usta.	Rad bi kadil, pa nima vžigalic.	A
dušiti, pa skočim v drugi kot in s pestjo zamašim	usta.	MENTEJ V vseh navihanostih ste izkušen, kakor	A
skoči s smehom pokonci in Zorislavi prste na	usta	položi. ZORISLAVA rahlo jo odstrani: Ljubi	A
ženo vprašaš! A ti ne čuješ, kar govore vsa	usta,	kar poročajo vsi glasi? Franki, ki so Čeligoja	A
Poznamo se. Hude besede ali medena	usta.	Nobenega sovražnika nimaš, vsi smo te imeli	A
Ko iz sanj se vzdrami Ali Pa satirska skrémži	usta:	»Lépših videl sem demántov, Bíserjev sem čiščih	A
brizgne, šine! Gleda Peter, gleda in odpira	usta	... »Čudo, je li, brate?	A
pijo iz njega rešnjo kri. Če kdaj menih je	usta	zmočil zares s krvjo, kaznuj me Bog! Jaz vina	A
‒ In ponižno dejo rožna	usta:	»Jaz tudi?Oh jaz!	A
rad, rad vedel bi, kje sreča biva, poslušal	usta	si lažniva in stopal si na pota kriva in skoro	A
spoznal takoj. Sedel je sam pri široki mizi in	usta	nabral v prisiljen nasmeh; okoli so spale daleč	A
to so drugi trpeli že davno« ... Mašil si je v	usta	tolst založaj. »Železu obliko zada udarec, baš	A
oj ljubica, obračala boš preč oko? A niso	usta	vprašala, prevzetna usta je proseč, a vprašal	A
preč oko? A niso usta vprašala, prevzetna	usta	je proseč, a vprašal jo, a vprašal jo le pôgled	A
17 . \/ Sreče ne želi srce in ljubezni več,	usta	zdaj molče, ne prosi pôgled koprneč. In edino	A
smehljajoče, vprašujoče, in besede zapeljive	usta	njih šepečejo. A zaman, podoba ena plava pred	A
Ponosna glava moja se ne klanja, molčijo	usta,	lic solzà ne moči, naj tudi hrepeneče srce poči	A
solza na bledi obrazek pritekla, kadàr so njena	usta	njegà ime izrekla...? Povej, zakaj je umrla	A
rdeča, ena se smeje kakor nobena: lica široka,	usta	še večja, druga se joka kakor nikoli, solze	A
lica zorno še cvetéjo, ko so préd cvetle. Se	usta	smejajo ko préd, sladkost ni manjši ′z njih	A
Noben ni človek zvedel, kaj mislil je tačas, so	usta	omolčale, oblédil je obraz. Ko najdejo ga, prazna	A
bi nekakóvi zapustil ga oblak; bile lepé bi	usta,	lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakóvi preč	A
Estijanke imenitne hvale. Des′ od ljubezni	usta	so molčale, ki mu mračila je mladosti zore,	A
Oči bile pri nji v deklet so sredi, govór′le	usta	le od nje so hvale, roké posili nje ime pisale	A
Prepóvd sem dal jim: vbógali poglédi, molčale	usta	od podobe zale, mir dale so roké, nogé ravnale	A
Navadile so butare se pléča, in grenkega se	usta	so bokala, podplat je koža čez in čez postala	A
otožno je moje srcé? Kakó, da še vedno mi	usta	o strastni ljubezni molčé?...	A
43 . / TIŠINA Tvoje srce je tako mrtvo, da	usta	izustijo vse, kar jim pride na usta ‒ Tvoje	A
mrtvo, da usta izustijo vse, kar jim pride na	usta	‒ Tvoje laži bi bile tako žalostne, če ne bi	A
podlegel. Vsrkal je vse, kar se mu je vsililo pred	usta	in padel vznak. Na robu te slike je tudi moj	A
in rahle nestrpnosti, se je približal, odprl	usta,	še pomolčal, potem pa, med hojo mimo, ženske	A
Nekaj brskam po levi nogi, potem odhitim v	usta.	Ne zdržim dolgo na enem mestu.	A
pač znano vsim ljudem; Pa slaja še so njena	usta,	Kar pa jaz sam na svetu vém. Kar žala misel	A
me obide: Al misliš tudi ti na mé; Al tvoja	usta	morebiti Kdo drug sedaj ljubiti sme? Če si ostala	A
na njó; Oko z očesom tu se vjame, In z usti	usta	se vjemó. „Čuj, v vetrini seči prepéva kos,	A
Glej! tako okoli pasa Mi pokladamo rokó; In na	usta	mi dekletom Usta stiskamo ‒‒ takó! Nad Fontaineble	A
pasa Mi pokladamo rokó; In na usta mi dekletom	Usta	stiskamo ‒‒ takó! Nad Fontainebleau Kaj gledaš	A
pogled mi ni prijazen, Kakor stráh za mano greš.	Usta	tvoja so okorna, Kakor žerd stojiš molčeč; Oh	A
Kako je bilo, saj sam ne vem, Na mojih so njena	usta	gorela; Rad srečo bi pravil vsim dobrim ljudém	A
černe oči, Mehkó se na njenih persih sloní; Pa	usta	so njena ko méd sladké, Ko ogenj poljubi njeni	A
hram sebó. . / . / stran 91 . / Poljublja mi	usta,	obraz in oči, Zaljubljeno kara me, govori: Kakó	A
in gospodom polnil sklede. V prsih vre nam,	usta	pa molčijo. Danes še molčijo, a privrelo bo	A
Moje telo pretepeno poglejte, lica otekla,	usta	nabrekla, moje dlani krvaveče, moje oči plameneče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani