Rado bi ljubilo, rado moje srce druga lica, ah, in tebe pozabilo, neprijazna, kakor si. Kakor veje s krasnim cvetjem širijo mi bele roke in skrivnostno - kakor luna, ko skoz goste sence zre zrejo me prijazne deve, smehljajoče, vprašujoče, in besede zapeljive usta njih šepečejo. A zaman, podoba ena plava pred menoj, in drugim ni odprto srce moje.