temno (5.506)

Kristusa prepirajočo se drhal pognali v tisto	temno	jezero. Ali Žiga kralj, ljubljenec vaš, ni dal	A
Kakšno je vreme zunaj? HERIČ	Temno	in oblačno, na nevihto se pripravlja. JOŠT	A
prinesem svečo, bi jo prinesel. Ker vidim, da je	temno	kot v rogu. DEDAL: Kaj nisi šel v ekonomat	A
kakor je: hrib polzi in v jutranji uri gledam	temno	gmoto na njegovem pobočju. Počasi, utrujeno	A
Dedal sede k njej, ne dotakne se je, gleda v	temno	in prazno žrelo dvorane. DEDAL: Nič ni	A
pa: arheologinja boš, kosti boste izkopavali,	temno	bo, drugače pa ti ne bo slabo ...Dal te bom	A
Vstopijo Milka, Sonja, Albert, Plesalec. SONJA:	Temno	je tukaj ...Zakaj ne prižgeš luči?	A
starejša ciganka z bujnimi črnimi lasmi, z zelo	temno	kožo in s cigareto v ustih; rekli smo ji Lojzka	A
z njivami v dolu, za nekaj trenov potopila v	temno	zlató.Ko se je prelila v plamenečo zarjo, se	A
ki jo je pred rojstvom gledal? SCHWAIGER	temno	: Kaj ta beseda o smrti? VEHOVEC zelo tiho	A
iztegne nalahko roké. MRVA šepetaje: Tako	temno	je tukaj, samá sva, Nina, lahko bi te poljubil	A
desni in odpre vrata svoje sobe: V moji sobi je	temno	in drugod nisva sama.Marti, Almi in Ani: Ali	A
steklenic v obednici ... Gospod Dolinar, ne glejte me	temno,	jaz sem vaš prijatelj. KOŽELJ: Pojdimo torej	A
nobenega pomena več. Ležalo bi pred mano gnusno in	temno,	polno vsakdanjih skrbi in zaničljivih pogledov	A
Francka. HANA pri durih: Na stopnicah je	temno,	potrpite malo!Gre hitro v obednico, prinese	A
sam si mi pisal vanj ... Zakaj me gledaš tako	temno?	Čisto kalne so tvoje oči ...	A
mimo grobov, vesela usta bodo prepevala našo	temno	pesem ... Kakor da mi v lica diha vroča kri ...	A
Ali kakšni vzroki so ga napótili, - to nam je	temno	in megleno.Razložite nam!	A
pogovarja z rosno se nočjó. Ljubezen slepa ljubi	temno	noč. MERCUTIO Če slepa je, seveda slabo	A
Kar je najlepšega na njih, so ustnice: napete,	temno	rdeče. MATILDA: Ah ... in v Moskvi?	A
k Fridrihu, v Celje, hočeš? Ne gledaj tako	temno,	Janko, prijatelj moj, rešitelj moj! JANKO	A
Kjer Bistrice vali se penijo čili, kjer jezera	temno	počiva oko ‒‒	A
temne, sive skale mal potoček žubori, a nad	temno,	sivo skalo bela rožica cveti. Z neusmiljenim	A
te. . / . / stran 37 . / Pevcu Kdo zná noč	temno	razjásnit′, ki táre duhá! Kdo vé kragúlja odgnati	A
slivami pokril. S koncem ustnic sem lovila	temno	slast in svetli hlad, da sem do jutra pozabila	A
GLEJ, OKO Glej, oko ti	temno	name rabi tvojo celo moč resna, mila,	A
spremeniti srečo krasno v dni nesrečnih	temno	togo?“ ”Listek črni, kdo prinesel te	A
in pogled prebolesten ozre se mu v lice	temno!	Vsa ljubezen v tem pogledu, vse nebo je	A
zjasni se pevcu pogled, ne cvete mu lice	temno,	strune tožno se glase mu, žalujoče poje	A
izgubljam: jasno gledaš, kadar se poslavljam,	temno	gledaš, ko te spet pozdravljam. Oh, in ti	A
mestna vrata, in iz mesta stopi mladi Sihem.	Temno	haljo vrgel je čez ramo; a obleka sveti se	A
bežal dalje, dalje v črni les.“ Poprašuje	temno	drevje: ”O povéj povéj, ali ni moj ljubček	A
sova govorí takó. . / . / stran 200 . / ”V	temno	jezéro je bežal človek smrtnobled, in	A
ovije. Kadar luno, zvezdice srebrne z nočjo	temno	črn oblák zagrne grozo širi víhra naokóli	A
Prisveti, prisveti oj solnce zlató, prisveti nad	temno	goró! Da k dragi mladenki kot veter lehák	A
če me ne ljubi? Pa solnce zlató ostani za	temno	goró: naj še takó jasen, vesel je tvoj žar	A
O, ČAS O čas, ko v	temno	večnost brez mirú hitiš - bojim se te. Razdíraš	A
uhaja k oknu gor mi pogled moj vse tiho,	temno	... oh zakáj te ní nocój? Vse tiho, kakor	A
kot bi pal iz neba ràj. Kaj solziš se,	temno	drevje, kaj otožno, slap, šumiš? Kaj z	A
spal bi sladko pod zemljó. A le plakaj,	temno	drevje: ljubi njeno me srcé, toda dolgi	A
Kaj spet si solnce posijalo da spet si v	temno	morje palo, trpelo dvakrat je srcé? ...	A
takràt vihar nesreče z mano bi igràl - v	temno	bi pogubo brez rešitve pal. TRUDNO ŽE	A
Potópi, ljubezen, potópi se globoko v	temno	morjé; oj veter, odnesi jo daleč v svet,	A
sultan, misli in molči, a potém, ozrè se	temno	in takó velí: ”Alaha častil je v svetu	A
senčnim vso dolino, a tam doli si šepeče	temno	drevje tajne bajke. Tajne bajke o ljubezni	A
kot gole, koščene roké razpenja in krči	temno	vejevje. V oči skelí zrak težak in suh,	A
In temnó je vse krog mene, v srcu mojem	temno,	prazno, in zagrnil bi si lice od sramote	A
mi dušo, in temnó je vse krog mene,	temno,	prazno v srcu mojem, kadar plaka moja mati	A
topilo v mesečini, in na drevje, na šumeče,	temno	listje padali so démanti. Tam v aleji	A
čaru skoro več Helene ne poznam; pod	temno	lipo senčnato sedím na klopi sam. Uvela	A
nedolžni, gorki pógled ... 𠆪h, kakó je mrzlo,	temno	tu pri tebi, ljubček moj!...‘	A
Dà, temnó je vse krog mene, v srcu mojem	temno,	prazno; in zagrnil bi si lice od sramote	A
dušo; -- In temnó je vse krog mene,	temno,	prazno v srcu mojem, kadar plaka moja mati	A
kot gole, koščene roké razpénja in krči	temno	vejevje. V očí skelí zrak težák in suh,	A
se. Lahno, lahno gube se kulise pred dušo	temno,	en hip, še en hip, en utrip je telo. Kostanji	A
otožen tam gozd stoji, kot vojnik razorožen	temno	vase strmi. Ne šumi več, ne zgrinja pod soncem	A
brezglasno to noč Kdo v brezglasno to noč in	temno	ščebeče mi, plahota? Drobna grlica to za pečjo	A
analiza suhih slojev, žare, konji, bobni in	temno	jedro. Majhen impulz, grešna iskra, in svetlobi	A
šumljá hladnà vodica, Drobne tičice pojó.”	Temno	brezno ‒‒ huda kača Zvita mu na dnu lečí; Táko	A
lepoto, dokler ti je dano; Iz hiše se vmičem v	temno	noč, Sam ‒ v serci le temna žalost z máno!	A
polji cvetočem naj rajši hodi, Zahaja pa tudi v	temno	hosto, Zgovarja se s tiči pogosto, Po blatu	A
Po obrazu bijejo me dolge veje V gozdu je	temno,	a v srcu še temneje Nemi ptiček poje V vrabčjem	A
je in mraz... In trepetaje od groze spustila	temno	zaveso sem jelševih vej. Svojemu strahu sem	A
oblaki pod njim se pode; sredi najlepšega dneva	temno	je včasih le bliski ognjeni vzžare... Roparska	A
vrisk pastirjev še odmeva čez hrib, dolino v noč	temno...	Zdaj vračamo se na domove zapirajo se duri koč	A
49 . / In krog po svetu trop bleščeč skoz	temno	šviga noč, iz bliskov meč krepkó vihteč v razganja	A
oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo	temno	noč. Proslavljam te!	A
Ob skalnati steni sedaj se ustavi, ozira se	temno	po cvetni planjavi, stoji in preti oblak temán	A
brlečim dnevi enaki ste vi. Jezero krasno,	temno	al jasno, ti si podoba srcá; v tebi odseva vsakega	A
svilnatem vetru zastor neba, v mrzli celici	temno	oko gleda v to lepo nebo.‒	A
Poljub žene je kakor morje, njena jadra so	temno	svilnate pomladne noči, nje zvezdnato čelo zlato	A
najvernejše, ceste, ki bele bleščijo skozi to	temno	noč; saj so mi sestre zvezde, ki bde nad menoj	A
moja mati vstaja. Romar pomisli: zvon, ki v to	temno	jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne	A
na šipo naslonjen strmi, oči se izgubljajo v	temno	poljano; srce bi se ustavilo, vlak hiti; težko	A
tvoje lokave oči! Pusti, naj bo, kakor je,	temno	in razrito! Bolj ga ljubim, ki gre mimo sklonjen	A
‒ Tiho stopa za	temno	vasjo raztrgana sivka Beda. Drugi sanja: krompirček	A
Le nocoj še, luna mila, razsvetljuj mi pot	temno,	z ljubo bova se ločila, grem od nje jemat slovo	A
no naokrog, še modra zarja sveti, saj ni tako	temno!	Če vase skrivaš svoj pogled, ne lesketa svetloba	A
prekrasna noč, sama sem in zvezde so kot narisane na	temno	modrem prtu. Preveč žarijo, da bi lahko zagledala	A
umevni nemščini razlagala, kako naj jemljem	temno	rdeče zdravilo, ki ga je prinesla s seboj.Vzel	A
požene kri v obraz, da mu zabuhla lica skoraj	temno	zagore... »Pa kaj igramo to po fickih	A
kakor kladivce po nakovalu... Nenadoma mu je	temno	pred očmi, rad bi jih bolj odprl... v glavi se	A
žveplenko na pod, da je plamenček zarisal na njem	temno	liso.Stala je ob njeni postelji z odprto torbico	A
ta Emilio, ta Felice, ko so opazili njegovo	temno	postavo na sedežu.Opazoval jih je, kako so se	A
se bo začel prebujati tudi smrekov gozd, ta	temno	zeleni ščit, ki zagrinja bunker in barako s	A
Imel je črtast jopič, namesto zebrastih hlač pa	temno	modre trenirke, ki so mu tesno objemale gležnje	A
se nekje za njo, nekje ob nji nenadoma zareži	temno	žrelo kakor tole na brežini. »Ooo - ooo!« je	A
listi, ki pa ni zelena, ko se je drži spolzko in	temno	blato. »Bi rada našla morsko zvezdo,« je rekla	A
hitro spet zbežita vsaksebi in se skrijeta v	temno	gluho noč.Glasbeno bi to imenitno rešil klarinet	A
kjer je čez dan senca med njimi, je tudi zdaj	temno.	Sedlo teme.	A
začrtala senca prekotnico in ga razdelila na	temno	in svetlo polje. Pet nadstropij, v četrtem sloni	A
noči. In posebno če visi takšen rahel mrč nad	temno	vodo, takó da se je skoraj dotika, a je vendar	A
so bili, a bršljan jih je bil oblekel v svoj	temno	zeleni kožuh.V svoji resni starosti so bili	A
hišica. Zavoljo gostih oblakov je bilo pod obokom	temno,	zavoljo Luciane pa je bila njemu pod tistim	A
in črnem oboku. Ozračje je bilo zmeraj bolj	temno,	ker so nizki oblaki skoraj obkoljevali ciprese	A
sito. Pravzaprav je bilo ozračje po malem manj	temno.	Ponekod asfalt še ni bil moker, kanci dežja so	A
paličice mehko vdajala in puščala za sabo vodoravno	temno	sled. Res, odhajal je zavoljo potrebe po novem	A
Balda so bili ozki zasneženi žlebovi napojeni s	temno	oranžnim sokom.Petdeset kilometrov bolj proti	A
opazoval. Tudi tukaj zunaj predora je bilo skoraj	temno	in mesec ni imel v sebi še zadosti moči. »Si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani