svetle (1.836)

varuhi njeni pa veseljáčijo ter se redé za njene	svetle	cekine.- Zato je potreba, da razgalimo te varuhe	A
ovratnika; a obraz je suh in bledikast, oči so	svetle	in velike.Na mizi pred njim nizka, zaspano brleča	A
Dolinar napol v senci. Oblečena je v pisane,	svetle	cunje, kakor jih nosijo na balih zelo srednje	A
blagoslovil, nas vesele, kakor nas bo videl. Iz take	svetle	hiše bi lepa Vida ne pobegnila ... DAMJAN:	A
Vida, ostani! VIDA: Še zdaj so vse tiste	svetle	luči v mojih očeh, še zdaj je ljubezen gorka	A
sem, vse luči so v mojih očeh! PETER: Vse	svetle	luči, vidim jih! JACINTA: In rada bi, Peter	A
Grudnovih; intimno, okusno opravljena soba, moderne,	svetle	tapete; vrata sredi ozadja, na levi spredaj	A
drugi so bili globoko pod mano; tisoč glav, same	svetle	plešaste glave - ves slovenski narod.In jaz	A
da naredim čevlje za vsako nogo, špičaste,	svetle	in take na škrip, ali naši gosposki to ni zadosti	A
žgati, a grob srca je razsvetljen. Spomine	svetle	mu prižigam, in solze svetle točim nanj; k nebesom	A
razsvetljen. Spomine svetle mu prižigam, in solze	svetle	točim nanj; k nebesom svetlim roki dvigam in	A
ceste zdaj stojim, a ona znotraj spančka. Oj	svetle	zvezde vrh neba, prebele desetice, ki smuknile	A
vzhoda tam, črna žalost pa v duši vstaja. Brez	svetle	mi luči živeti ni moč, in iskal sem jo v pergamenih	A
vir v samoti senc brbljá, ko noč v njem kaže	svetle	Dioskure. Tedaj mi duša vsa zahrepenela.	A
bratci v senčnih ti drevesih so; dobre sestre	svetle	zvezde gori na nebesih so. Stariši, prijazni	A
prijazni bratci sence hladne ti dajó, dobre sestre,	svetle	zvezde, te prijazno gledajo, ljubica, krasnà	A
Med literati, Davalagiri med gorami; z rokami	svetle	zvezde klati, a glavo ima nad zvezdami! Če skriva	A
šatorom Jakobovih sinov. Sabo vzame srebrnine	svetle:	trije hlapci jo nesó na ramah; vse daruje	A
Sihma prosi lepe Díne. Sabo vzame srebrnine	svetle,	in zlatnine in oblek najlepših. In ko	A
svetlo solnčno luč ustvaril in krog solnca	svetle	zvezde. Rádostno so se igrále kakor vnuki	A
Rádostno so se igrále kakor vnuki okrog deda	svetle	zvezde okrog solnca; gledale so dol na zemljo	A
neumna dela? Kaj je čudno, da so zvezde	svetle	zvezde tam na nebu od strahú zatrepetale	A
človeka? Žalostne so se zakrile z nočno haljo	svetle	zvezde; in le časih v noči jasni zró še	A
Ljubljane tihe pesmi vstajajo, tam iz gorke	svetle	sobe k meni gor prihajajo. Zmerom tišji	A
najlepše bisere morjá, sezídaj mi gradove	svetle,	od mramorja in od zlatá. Odkupim ti	A
tolažbe. Da razjasniš mojo dušo, pridi duh iz	svetle	čaše, da pozabim te, Helena, pijem zdaj	A
so laséh, na rokàh so belih vztrepetale	svetle	srebrne zapestnice. Dvignilo se je nebo	A
tresli jezuitje pod zelenim baldahinom;	svetle	solze na obrazu gledala sta si v oči in	A
najlepše bísere morjá, sezídaj mi gradove	svetle	od mramorja in od zlatá. Življenje	A
tolažbe ... Da razjasniš mojo dušo, pridi duh iz	svetle	čaše; da pozabim te, Helena, pijem zdaj	A
Kakor v sànjah nad goró stojí. Ali so zaspale	svetle	zvezde, da na jasnem nebu še jih ní?	A
préstol -- v hipu utihne govorjenje sladko.	Svetle	čaše nosijo strežaji, z rujnim vinom polnijo	A
potlej pride temna noč in vsa lepota mine ... le	svetle	zvezde vprašujoč v grozeče zro temine. In ni	A
Tam na sinje robe nočevat oblački hite, tam za	svetle	dni sonce žolto rdi ... Ah, to je čas žita zrelega	A
so nam prej bili ‒ Prešle, mrtve so mi oči	svetle,	ki žarno se svetile ‒ tak daleč so mi kot zvezde	A
gori gre nad gore in vode, jaz pa denarce imam	svetle.	Mesec tak svetel ni, kot so denarci ti, hej	A
človeškem srcu, čuj, nade se rode, kot zvezda so	svetle,	kot reka odhite. V DREVOREDU Brez konca razteza	A
Silikonski jezdec Vidim temne vrane, slišim	svetle	mandoline, steber občutkov je rožnat. Tudi svet	A
\ .. stran 9 . \/ Zgoraj so sanje, budne in	svetle	ptice, slepe za temo. Nekje	A
Nekje . /\ .. stran 15 . \/ Četa iskalcev	svetle	poti na Mesec. Pobeljena noč.	A
po lozi beli sneg kopni; kaplje se na vejah	svetle	zibljejo, po ravnicah se potočki glasni gibljejo	A
jadra - dolbe čolne modre; oblikuje ovčkam belim	svetle	kodre. Kleše zlate in srebrne si dvorane razprostre	A
Zlati ognji na planini kot kresovi po ravnini	svetle	strnejo plamene in enako njim, ognjene zvezdice	A
oh, za góro utone, skrije se za temni gaj;	svetle	vprašam milijone: vrne li se še kedaj? A molčé	A
že prekopana. Dviga iz megle gore, doline,	svetle	jase. Na bazaltnem tronu, v megli sedi mag.	A
MAS Naša mačka ima zelene oči kot malahita,	svetle	oči kot zimsko večerno nebo čisto. Heja. Heja	A
srebrnim mesecem črn oblak. O, to so njene	svetle	oči, ki na temna polja strmijo. Češnja in ona	A
s smehom življenja pozdravi ljudi, ko da od	svetle	tišine očaran krivicam in zlobam vsem odpusti	A
Skozi sivino trdih razmer, glej, ne izgréši	svetle	smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se	A
je na pragu stala Dekle je na pragu stala,	svetle	zvezde preštevala, svetle zvezde v kraj gredo	A
je na pragu stala, svetle zvezde preštevala,	svetle	zvezde v kraj gredo, preljub′ moj fantič, pojd	A
vrgli ga za plot. Mladiči tam pomrli so, oči	svetle	zaprli so.« Grdobe grde, paglave, masti ste	A
vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč.	Svetle	zvezdice gorijo, tam na nebu se bleščijo, kakor	A
so v druge kraje šle. Prisvetile so zvezde	svetle,	gledat grem, kaj počne dekle: rožice trgala	A
ne vode. Pa ji bodem prilivala svoje solzice	svetle.	« [ Kranjska ] Jest pa pojde	A
jezero tvoje duše. Čutim vse njene stiske in	svetle	trenutke. Kliče me k sebi in me zavrača, ko	A
bile v kamnitem hodniku tračnice odsotne in	svetle.	»Kje stanuješ?« je tedaj strogo vprašal stražnik	A
ki ga mučijo z jermeni in s puškinimi pasovi,	svetle	vrvi, po katerih plezajo njegove misli iz mrtvega	A
Ivančkova. In tedaj sem odkril tudi njegove	svetle	in krožeče oči, ki so me iskale.Seveda se je	A
čezenj. Pozno popoldan je in kaki so v žarkih	svetle	krogle iz rubinasto rdečega marmorja. O, iz	A
strganimi komolci. Onadva v vodi pa sta si plala	svetle	curke v obraz, in ni bilo moč razumeti, ali	A
nič drugega ne vidi kakor mirne težke noge in	svetle	krampe.Teh kmetov se zdaj prav nič ne boji.	A
prijemali s svojimi umazanimi lopatastimi rokami za	svetle	medene kljuke na vratih, vstopali v sobe in	A
obhajilo, na birmo, na poroko in na podobne	svetle	brezskrbne ure - ; obešajo po stenah lesene	A
vsi moški; sredi sobe stoji, lica rdeča, oči	svetle,	telo visoko do stropa, črna halja dolga do tal	A
Nad vrati v kinu brnijo zvonci.	Svetle	reklame odsevajo na mokrem asfaltu.Muzika pljuska	A
pisana ruta na rjav tilnik in v goste lase,	svetle	in črne se zakoplje fantova roka.Oj, fantova	A
pravi avtomobilski realizem, in za druge take	svetle	stvari, s katerimi je svet tako bogato nastlan	A
dobra volja ga je bila. Oči pa je imel že tako	svetle	in ostre, da si ga lahko gledal samo, kadar	A
Streljali pa so kakor iz uma; videla sem, kako so	svetle	kroglesikale v pobočje.S pobočja, nekje s skale	A
pod lazom, je šumela čez skale. Videl sem	svetle	pene in mladike vrb, ki so se majale pod težkimi	A
podobna, ker je ostro razrezana na neenake,	svetle	in temne ploskve.Tiha je, a mrtva ni.	A
Samo včasih je dvignil glavo, pogledal v	svetle	steklene lestence in zamežikal z drobnimi, vodenimi	A
se in priprem oči. Še nikdar nisem videl tako	svetle,	tako mrzle in tako velike dvorane.Saj je ni	A
pisatelj! - mu rečem in mu pogledam v sive,	svetle	oči.- Lovec si!	A
zarišejo trpke sence. In spet upre vame sive,	svetle	oči. Gledava se s prikritim sovraštvom, z nerazumlji	A
ves gluh in trd, pa vendar vse vidim. Vidim	svetle	steklene lestence, belo pregrnjeno mizo, krožnike	A
Nato se bo ozrl po prostorni izbi, ki bo zaradi	svetle	noči še bolj prostorna.Vsi predmeti, posebno	A
se je našobila Kadetka in si pobrisala s čela	svetle,	prosojne kodrčke. - Pusti me pri miru	A
Justino in njenega otroka, smrkale, si brisale	svetle	nosove in tožile: - O ti ubogi otročič	A
vlačila s sabo deske in tramove, sode in oprtnike,	svetle	konservne škatle in rumene buče.Nič več se mi	A
videla vsega zlega. Pel je o zvezdah, ki so	svetle	prišle vsak večer, a so vsako jutro presunjene	A
glava mu je lahka in ne kloni k tlom, oči so	svetle,	ker se ne bodo upirale v temno rušo, temveč	A
nekaj imam za vas« In potegnil je iz kovčka	svetle	poletne hlače in nizke črne čevlje. »Poletje	A
V nedeljo je vstal na vse zgodaj, oblekel	svetle	hlače, ki mu jih je bil prinesel Ernest in odkorakal	A
iztegnjenih rokah predpasnik in lovila vanj debele	svetle	solze, ki so ji kapljale s širokih, rdečih lic	A
sonce in tiho gledalo na dno doline, na sredo	svetle	vasi, kjer so negibno stali ljudje in nemo strmeli	A
oči so postajale čedalje bolj velike, jasne,	svetle	- steklene. Peter je govoril počasi	A
Na črno vijugo je padla solza. » - jasne,	svetle,	steklene« je ponovil Peter.»In je pogledala	A
008 . \/ . / orlovskega obraza. Tudi oči so	svetle,	še žive, orlovske. Pokvečen slamnik z razjedenimi	A
velike kalne oči, ki so zdaj v njih zaplesale	svetle,	srečne iskrice. »Oh, ti gora nedolžna	A
trlo. Vsi so imeli znojne obraze in mokre,	svetle	oči.In vsi so glasno govorili, se smejali, si	A
jim ni bilo treba več paziti, da bi si orosili	svetle	čevlje v travi, ki se je nagibala na stezo.	A
tu pa tam poplaknili mastna grla s požirkom	svetle	rebule. Modrijanka je stregla v svoji lastni	A
ki sklanjajo zagorele glave in skrivajo svoje	svetle	oči, kakor bi jim bilo nekam nerodno.	A
starih možakarjev, smeje se luč pod stropom,	svetle	žlice v žličniku, medeninaste pokrovke in zajemalke	A
Zinke niti pogledal ni. Videl je samo njene	svetle	črne čeveljčke, v spominu pa so mu plesala tri	A
prsi, čokati nos se mu je poveznil na usta,	svetle	črne oči so mu nekam potemnele in se umaknile	A
kolesa, žaga se je ustavila in pokazala svoje	svetle,	ostre zobe. »O ti presneta zver!« jo	A
gladil lase s čela in si hkrati brisal debele,	svetle	znojne kaplje. »Saj veste, da nisva žagarja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani