slonel (443)

sedečo podobo? DOBRIN Kaj pa, če bi takole	slonel	na divanu?V Jakopičevem paviljonu sem videl	A
. / . / stran 7 . / V naročji sem molčé ti	slonel,	Pa v mile zerl sem ti oči; Objemala, poljubovala	A
Oddahnil sem se, ko sva posadila bolnika v voz.	Slonel	je v kotu, jaz sem ga podpiral od strani. Vso	A
doživljati take strahote v svoji starosti; mož je	slonel	na oknu in buljil v noč.Položaj je bil več ko	A
letalu pa je zares orel!« je rekel. Na komolcu je	slonel,	izzival ga je in se smejal, a njemu je bilo	A
dežni plašč z zidka in se obrnila. On je še	slonel	na zidku, ona pa je šla nekaj korakov molce	A
skozi temo predora. On pa je še nekaj časa	slonel	ob zidu. Najpoprej si je rekel o malem, da mora	A
me bo hudič vzel.’" Čisto zraven Martina je	slonel	in klel.Še ko mu je šrapnel razmesaril rebra	A
Hišo so zažgali. Obrekar je	slonel	ob deblu in gledal v plamene; njegov obraz je	A
pisane in bele...« Venček je	slonel	v gozdu ob deblu in poslušal. Poslušal je precej	A
Ne, ni me bilo več! Pri oknu je zdaj	slonel	tisti sedemnajstletni pob, ki se je pred dvajsetimi	A
v sedanjost. Pri okencu v čumnati sem spet	slonel	jaz, petintridesetletni človek.Sedemnajstletni	A
topovskih strelov, ki so komaj še stresali hišo.	Slonel	sem ob končnici, stegoval vrat in skozi majhno	A
se je, kakor bi se zaprla za njegovo srečo.	Slonel	je nepremično in poslušal, kako mu šumi v glavici	A
Vladimir se ni zmenil za živžav.	Slonel	je ob ograji in bil zamaknjen v morje.To pot	A
nekakšno gagljanje in pljuvanje. Mladenič je	slonel	ob steni.Kozla, je pomislil Johan Ot, preveč	A
Sedel sem v prvo vrsto in malo gledal. Johan je	slonel	ob vratih.Bila sva sama.	A
zadnjem tednu jih je spil prek dvajset... General je	slonel	pred zemljevidom, ki je v povečanem merilu prikazoval	A
mu je stopil ta dogodek pred oči zdaj, ko je	slonel	jezen in žalosten na oknu, gledal po zelenem	A
je gotova resnica,« je pritrdil Gostič, ki je	slonel	za drugo mizo.»Sto kron ne bo Petanu nikoli	A
da deklico izroče njenemu očetu. Ungnad je	slonel	pri oknu in si grizel ustnici, kajti jeza ga	A
mizo zraven sebe. Jurij je pa od njih obrnjen	slonel	ob češnji. »No, Jurij, pojdi jest,« ga spet	A
njeno petje. Sploh premalo govori, ves čas je	slonel	pri oknu, držal roke v žepu in nekako zaničljivo	A
je pokukala v dnevni prostor. Lajoš je v snu	slonel	na pogradu in stiskal med prsti drobno bakreno	A
nekdo hodil, nekdo stal, sedel, klečal, visel,	slonel,	nekdo vstajal, poklekal, zaviral, pel, molčal	A
samo pohajkuje. In danes je zopet vse jutro	slonel	pri meni, potem je ves dopoldan spal za plotom	A
sekanja. Inženir je še nekaj hipov zamaknjen	slonel	ob štoru.Probudil ga je Ivo Trkulja, ki je tiho	A
pritrjena črna šolska tabla, ob drugem deblu je	slonel	učitelj ‒ kaludjer Jovica. Vilar je postal;	A
preskrbel primernega orožja. V kotu veže je	slonel	dolg drog, ki se mi je zdel kakor nalašč ustvarjen	A
zaradi mene, ki sem, ubogemu Lazarju podoben,	slonel	na stopnicah.Z ramo je odrinila Kladvičkovo	A
name. Pogledal sem po hodniku: moj tovariš je	slonel	ob pod boju tretjih duri.Sladkotno šušljanje	A
ogibal delu in navzlic prošnjam in opominom rajši	slonel	pri pijači, dosedaj vsaj drugih ni oviral pri	A
ogorelega moža, ki je, stoječ na stezi zunaj vrta,	slonel	na ograji in z veliko resnobo motril mačka,	A
če je ta visoka stena zagrinjalo? ‒ v kotu je	slonel	gasilec. Strmel je v nevajene obilne čudeže	A
tem se je dodobra znočilo, pustil sem ribe in	slonel	kar tako v oknu, dihal hlad in dremal.Kar me	A
bomo.« »Redili,« je odvrnil Mokar kratko in	slonel	s komolci na kolenih.Janez je čutil, da se zdi	A
Gospodar se je vzravnal in pogledal hlapca. Ta je	slonel	na vilah, oči so se mu pasle na lepem mladičku	A
je je ustrašil. Naslonil se je ob mizo, nemo	slonel	nekaj časa, nato začel hoditi s trdimi koraki	A
vratih, tak čuvaj vam bo Lisko.« Lisko je spet	slonel	Hudourniku na kolenu.Počasi je dobil dovolj	A
/ PREROKBE ZORE Nad pultom v zakristiji je	slonel	župnik in bral evangelij osme nedelje po binkoštih	A
božja volja,« se je odkril trhlemu bogcu, ki je	slonel	na bukvi vrh hriba.Tamkaj je postal in se ozrl	A
povedale, kako bridko se je mož razjokal, ko je	slonel	do jutra sam ob mizi. Ta dogodek je prebil topo	A
odgnali v sužnost. Ko so bojevniki počivali, je	slonel	Svarun sam ob ognju in razmišljal.Jasno mu je	A
vsi valovi so tekli k srcu, v Bizanc, ki je	slonel	kakor velikanski dragulj na bajnem obrežju,	A
dan slavja pod sinji nočni baldahin. Iztok je	slonel	na mehki travi.Z visokega odstavka v Epafroditovem	A
razprostiralo belo morjé Svarunovih čred? Ko bi	slonel	sedajle na okopih gradišča, ob njem oče, krog	A
da služi tvoji mogočni želji.« Epafrodit je	slonel	nepremakljivo na stolu iz indijskega lesa in	A
220 . / DVAINDVAJSETO POGLAVJE Epafrodit je	slonel	tisto noč pod trižarnim svetilnikom ob mizi	A
napravila skozi dvorane k Upravdi. Justinijan je	slonel	sam na trdem stolu pred mizo, na kateri so bili	A
vse to je potrlo njegovega duha. Dolgo je	slonel	kot brezdušen na trdem kamnu. Zgrozil bi se	A
dvora, ne Azbada ne kvestorja. Epafrodit je	slonel	v majhni sobici na otomani in ves zamišljen	A
iskale žrtve, da bi se napile slasti. V kotu je	slonel,	v sami kratki tuniki, otvezen z verigo za vrat	A
POGLAVJE Bližala se je polnoč. Epafrodit je	slonel	v spalnici na mehkem baržunu, odet v najslovesnejšo	A
Epafrodit je stal nepremično še vedno na krovu in	slonel	na ograji jadrnice. Pretekla so desetletja,	A
po tleh in se bližal Iztoku, ki je zamišljen	slonel	na kupu praproti ob prasketajočem ognju.Iztok	A
izpod meglenega obroča, ki je v ozkem obzorju	slonel	na zemlji.Kakor bi dirjal konj na istem mestu	A
oglasil skoz okence mlad uradnik, ki je že dolgo	slonel	za steklom in gledal Aleno. Hitro je	A
je tako naredil, večkrat, in tudi oklešček je	slonel	to pot na vratih, res je.« »In sedaj	A
kaj, da bi ne pristopili. Prav tik podboja je	slonel	tudi Boltežar.Sprva se je čudil z drugimi, nato	A
Ivanka se je včasih nehote zazrla vanj. Ivan je	slonel	zraven treh bratov.Nič se ni zganil; ni bilo	A
vitki cerkveni zvonik, ki je malo dlje proč	slonel	ob štrleči skali pod hribom. Kako ljub mi	A
/ stran 127 . / je hišnih vogalov ali pa je	slonel	pred kakšno vežo.V šolo ni nikoli hodil, v zavod	A
Zgodilo pa se je tudi, da je v takih trenutkih	slonel	nad Tončko, ji z rahlimi prsti odpenjal bluzo	A
vino po obleki in po tleh, in bolj ležal, kakor	slonel	na mokri mizi.Večerni mrak se je bil že priplazil	A
nebu, ali da se pogrezam.“ Dolgi Anastazij je	slonel	ob postelji in gledal z velikim pogledom na	A
za trenotek in se ozrl okrog sebe. Simon je	slonel	ob oglu in opazoval ljudí, ki so hiteli mimo	A
nosom, nató pa smo šli vsi k bolniku, ki je	slonel	mirno na svojem mestu in pazno gledal na poslopje	A
recimo; gospod Vavra --“ * Na divanu je	slonel	Martin Vavra.Poleg njega je sedela tista ženska	A
kakršnobodi posebno vlogo. Njegov prijatelj, urar, je	slonel	ob mizi in stiskal brado v ovratnik, da se je	A
nisem, ker se mi niso videli važni ... Nekdaj sem	slonel	razjarjen in slabe volje ob oknu; preslišal	A
- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --	Slonel	sem na vzglavju pri postelji svoje matere.Zadremal	A
je v samotni izbi, ko je ob svetilki truden	slonel	nad knjigami; prišla mu je naproti na izprehodu	A
XI Gospod Ferencig je umirjeno	slonel	v širokem naslanjaču, na kolenih so mu ležale	A
narekuje besede in dejanja. Ob takih urah je	slonel	za mizo tih in zamaknjen. Res je bilo treba	A
zanje; tiho so usehli, kakor trava pod soncem ...	Slonel	sem ob oknu na hodniku in sem gledal na pusto	A
odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je	slonel	v kotu in je gledal hudo, tovariši potepuhi	A
kakor v megli, sem ugledal krmežljavca, ki je	slonel	potuhnjen v nekakšnem kotu.Poleg mene je stal	A
plenice, so ga vtaknili v grobo vojaško suknjo.	Slonel	je nekoč ob moji postelji; temà je bila že zdavnaj	A
ob zvonik farne cerkve. Ob farovškem oknu je	slonel	župnik; stresel je nezadovoljno z glavo ter	A
gručah ter se razgovarjali. Ob vélikem križu je	slonel	Frfila, zeló ponosen in dostojanstven. ”Ali	A
desni rami mu je lezel velik črv. Popotnik je	slonel	ob zidu, poslušal je ter se čudil.Nikoli v svojem	A
navzdol. Toda sedel sem za mizo; natakar je	slonel	ob kasi ter dremal... Bal sem se samote.	A
postelji, kakor sem bil pred dvema urama zaspal: -	slonel	sem ob oknu ter gledal z napeto pazljivostjo	A
emirjenosti. Noč je bila precej hladna, vrh tega sem	slonel	na mrzlem zidu; ali mraz, ki me je spreletel	A
obraz. A ta hip se niti spomnil nisem, da je	slonel	ravno tam gori ob oknu, - da je segel s svojo	A
vršilo... Sinoči ob tem času, draga moja, sem	slonel	ob svojem oknu... hm... da...Torej sinoči ob tem času	A
izginila, zakaj to so bile samo sanje... sanje.	Slonel	sem ob mizi, glavo oprto ob dlani.Mislil sem	A
osojniško na pravo pot, je ob lepih večerih	slonel	ob oknu ter se oziral po fari z bridkostnim	A
ki so bile skrite vsem drugim kristjanom.	Slonel	je nekoč ob oknu, ko je tonila zarja.Gledal	A
zlovoljni farani njegovo tretjo pridigo, je	slonel	ob oknu, da bi se poslovil od večerne zarje	A
je smejala najglasnejša družba. Elija sam je	slonel	tam s komolci na mizi, mežikal je ter se prijazno	A
-- Ob svojem oknu je	slonel	Elija in je ugledal človeka na hribu. ”Kdo	A
prišli mimo krčme. Ob oknu podstrešne izbe je	slonel	Elija; bled je bil v lica in glavo je imel obvezano	A
ter njega slavnega učenca Pascala. Župnik je	slonel	ob odprtem oknu ter je gledal z rosnimi očmi	A
Garderoba za igralce“. Na odru ob kulisi je	slonel	zelo malomarno mlad fant v posvaljkani obleki	A
mislijo, da ni mogoče pobegniti? Še zmerom je	slonel	ob špranji moj obraz in moje oko je strmelo	A
-- -- --“ Moj prijatelj doktor Robida je	slonel	zamišljen ob mizi. Dostojno oblečeni gospod	A
samo ob enem, visoko v tretjem nadstropju, je	slonel	človek, plešast starec, ki je kadil iz dolge	A
se ozrl po kupeju, sem ugledal Detala, ki je	slonel	v kotu; malo je bil spremenjen njegov obraz	A
izpremenili so se, Bog vedi na kak čudežen način.“	Slonel	je s komolci na mizi, gledal na politi prt in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani