nova beseda iz Slovenije
rajši danes kot jutri, je vendarle zame zelo | sitno. | URH Saj sem ti že rekel, da si moj zet, mož | A |
umetnika napravil poštenega človeka. Ne bilo bi | sitno, | zakaj deklé je prijazno ...Mahoma. | A |
lahák, a na vso nesrečo imaš otroka in to je | sitno. | RUDA po kratkem odmoru, zamolklo: Ostavi | A |
Hana je še zmerom dekla, to mi je časih prav | sitno. | ŽUPNIK: Dà... seveda... kdo pa bi si bil mislil | A |
gleda ali o nji govorí ... Vi ne veste, kakó mi je | sitno | to njeno vedenje.Ljudjé bi si lahko mislili | A |
postal. STRNÉN: Dà, meni je bilo že naravnost | sitno, | kadar sem govoril z njim; človek ne vé, ali | A |
zmerom nekako tesno. GRUDEN: Je ... v nekem oziru | sitno | ... res ...Ali prašati sem te hotel, dragi doktore | A |
potlej v travo je skočila, . / . / stran 10 . / | sitno | muho prepodila, sitno muho je ujela, v travi | A |
. / . / stran 10 . / sitno muho prepodila, | sitno | muho je ujela, v travi plesati začela, sitno | A |
sitno muho je ujela, v travi plesati začela, | sitno | muho je ubila, hop, na vejo poskočila ... Žgi | A |
zmeden. »Pustiva tisto računanje, ki je časih res | sitno! | Dajajte mi na mesec tri goldinarje, jaz bom delal | A |
bolnico, kjer je več priprav in ljudi za takšno | sitno | opravilo, jaz sem sam in odpravljen na pot. | A |
seveda jo poznate...« Staremu postane zdajci | sitno. | Obrvi ga zasrbe in lica, oči ga zaščeme, pa si | A |
danes lahko vrneva iz Trsta! Radi konja mi je | sitno, | ki bi ga moral tukaj puščati čez noč.« | A |
besede, kakor da mora proti svoji volji prenašati | sitno | brenčanje. »Ni res? | A |
prav rada, samo kadar pride v Ljubljano, je | sitno. | Sram me je hoditi z njim po cestah, ker se preveč | A |
sedeli košati gradovi, ki pa so se držali nekam | sitno | in celo mrko, najbrž zaradi tega, ker so jih | A |
ker oče ni našel prave primere. »Ah, nič!« je | sitno | zagodrnjal.»Zelo grdo tolče!« | A |
»Seveda. Kakopak,« sem | sitno | zamrmral ter naglo krenil v hlev.V hlevu je | A |
skupaj domov. Toda ko sem se ustavil, je samo | sitno | zamahnil z roko, češ naj grem kar naprej, ter | A |
- Kdo ga bo pa obesil? - Kdo? - sem | sitno | zmignil z rameni. - Revolucija ga bo! | A |
Nič! - se je | sitno | otresel pob in skomignil z rameni, čeprav je | A |
ker oče ni našel prave primere. »Ah, nič!« je | sitno | zanergal oče.»Zelo grdo tolče!« | A |
prenašali vreče in košare, škafe in deže ter | sitno | bevskali drug v drugega.Matic je bil vsem v | A |
prerivanje in zvončkljanje je bilo bolj in bolj | sitno | in zaukazljivo.Kmalu se je nad ženskimi glavami | A |
petinštiridesetih let, že nekoliko zariplega obraza; drži se | sitno | in zdolgočaseno, kakor bi se mu vse priskutilo | A |
bobni voda. »Kod, hudiča, me pa vlačita?« se | sitno | zadere Sova. »No, pa je le prav, da | A |
»Bi lahko umrl!...« »Pha!« je | sitno | prhnil Furlan. »Raus e patacis, repa in krompir | A |
nevidne pritlikave konje. Vsi štirje so se držali | sitno | kakor petek in so trdovratno molčali; nekoliko | A |
visel?« so spraševali ljudje. »Čepel je,« se je | sitno | otresel Izidor. Ta odgovor ni bil prav | A |
grebel dalje. „Kaj vendar grebeš pod klopjo?" je | sitno | zanergala Neža, dvignila zakajen časopis z drobne | A |
pokazal svoj niklasti prstan. Trohovka je odgnala | sitno | muho, ki se je že dolgo sprehajala po hrbtu | A |
izgovarja Miha, ki se mu je to preiskovanje | sitno | zdelo, »doli smo pa le rožljali ob nedeljah | A |
nikamor. ‒ Za nameček dobiš še pustega tasta in | sitno | svakinjo.Saj vemo, kakšne so svakinje.« | A |
‚Zagrebimo!’ in vrgel eno lopato zemlje na | sitno | žensko.Ti ne veš, Tone, kako hitro je bila zunaj | A |
sebi prihrani pota na sodišče in policijo in | sitno | pričevanje.Koristi vsaj ne bo imel nobene, če | A |
. / . / stran 46 . / junaka, ki se mu je to | sitno | zdelo; »da si le vendar spet prišel.Kajne, denar | A |
obešen!« je tarnal drugi jetnik. »To se vam | sitno | zdi, prijatelj?« je dejal ječar.»O, da bi meni | A |
take, kot jih kažejo na televiziji, je vse bolj | sitno | pripominjal.Prav vsaka, ki je na ulici živ svet | A |
je bila pa ona zbolela na potu. Tako se mi je | sitno | zdelo, da vam na morem povedati!Raje bi bil | A |
udomačil pod Konj-planino, zato se mu je zdelo | sitno, | da mora živeti pod eno streho s človekom, kateremu | A |
si se že zavzel v položaju, ko ti je bilo to | sitno. | «Nadaljeval je pot navzdol. | A |
Nadaljeval je pot navzdol. »Nič mi ni bilo | sitno, | ker vsaki krivici odločno nasprotujem,« se je | A |
gospejno ramo, a Vazko se je od ognja divje ozrl na | sitno | starko ter srdito pljunil v stran.Njemu je bilo | A |
Krog oficirjev laziti in prositi se mu je zdelo | sitno, | z uradniki pa ni bil znan.jić naj mi preskrbi | A |
bilo pri srcu kakor tistim sedmerim vragom pred | sitno | ženo, ki je padla v jamo. »Poslušno javljam | A |
/ V BUTALAH SEJEJO SOL Butalcem je bilo | sitno, | da so morali sol kupovati tako daleč.Pot stane | A |
ozdravljal še kar naprej, ker me je bilo sram nehati. | Sitno | pa je vendarle pozdravljati neznane ljudi, neumno | A |
odgovora nego: »Nikogar.« . / . / stran 31 . / | Sitno | se mu je zdelo, počasi si je nalil, počasi je | A |
najodličnejšimi glavami. Temu in onemu volivcu se je | sitno | zdelo, da je pozabil doma kravato ali da ni | A |
nehvaležnosti, in ko jih je pravil, mu je bilo | sitno, | da hudobije niso hujše. »To ni vse vkup nič | A |
izprememba zgodila tudi še danes. Pa bi bilo grdo | sitno | za gospo Butaro, če bi ji gospod soprog resnično | A |
222 . / neveljavni, kar se jim je zdelo jako | sitno. | Vse to pa le, ker gospod ni bil o pravem času | A |
mislim ...« »Ne bodi no tako hudičevo pust,« je | sitno | zagodel Resnik. »Saj si tudi ti človek, ne samo | A |
loveškega dostojanstva. Orožniku je skoraj nekoliko | sitno. | »Sami ste krivi! | A |
Mislim, da še nikoli ne, Peter! Če ti je | sitno, | če ti je celo nemogoče, Peter, tedaj te prosim | A |
tam, - moja soseda ...“ Obšlo me je neprijetno, | sitno | čuvstvo. ”Pravite, da ste zapuščeni in da | A |
da bi mi le te peroti ne bili izpodrezali! | Sitno | mi je to švedranje in štorkljanje ... nagaja mi | A |
bo sami in nikogar ni, ki bi vam postregel. | Sitno | je človeku ponoči v zametih; lahko bi izgrešil | A |
-- in za bogve koliko časa. In zame je tudi | sitno. | Mož godrnjá, pravi, da ne more vsega sam; z gostilno | A |
črnih piruhov črno zalego, ali kmalu mu je bilo | sitno, | sčasoma že zoprno, nazadnje pa ga je bilo strah | A |
godilo. Če se mi je ženska izneverila, mi je bilo | sitno; | še sitnejše mi je bilo, če mi je bila zvesta | A |
plaho, kakor da prosi: ”Nikar!“ Meni je bilo | sitno | pri srcu, pa sem lagal. ”Saj te nisem ustavil | A |
napačnim idejam in pustiti osebe pri miru. To pa je | sitno | opravilo, draga moja Judit!Naravnost se človek | A |
malo sentimentalni, na očeh se vam pozna ... Tako | sitno | mi je bilo pri srcu, mislila sem: --“ Natočila | A |
Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! | Sitno | je to, presneto sitno!... | A |
desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto | sitno! | ... | A |
vrata in nad vrati cesarskega orla. Čudno in | sitno | je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano vežo | A |
žejna je bila, ali ni si upala prositi vode. | Sitno | ji je bilo, da mati joka, sram jo je bilo, ker | A |
stopil oče h kletki. Ali vendar ji je bilo malo | sitno | in prigovarjala je kanarčku. »Zakaj | A |
vodé. Kaj da so mi za večerjo privoščili, je | sitno | praviti, ker nikogar ni bilo zraven, da bi pričal | A |
čakalo besede; midva sva molčala. Meni je bilo | sitno, | sam ne vem zakaj, on pa je z nemirnimi očmi | A |
je pobožal po belih licih. Vselej mi je bilo | sitno, | kadar je kdo brez sramu na dlani razkazoval | A |
so!“ se je vdal Jareb in tudi njemu je bilo | sitno | pri srcu. ”Znamenja so in takoj rano sem | A |
Premišljeval je Štefan Poljanec, pri srcu pa mu je bilo | sitno | in ogibal se je svetlih ulic.Daleč v predmestju | A |
prijatelja in ga je ljubil od srca. Kadar mu je bilo | sitno | in težko, se je napotil k njemu, samo zato, | A |
žive ljudi drži zdaj roka na vrvici; in to je | sitno | opravilo.Polišinel je bil bitje, ustvarjeno | A |
majati njegova moralna načela... Kakor tudi mi je | sitno, | vendar ne morem drugače, kot da navedem na tem | A |
soncem. Brigal se ni namreč za nobeno stvar in | sitno | in neprijetno mu je bilo, kadar so pričakovali | A |
ob zori izginejo.“ ”To vam mora biti precej | sitno, | “ je opomnil Milan. ”Sitno je, res. | A |
“ je opomnil Milan. . / . / stran 232 . / ” | Sitno | je, res.Zdí se mi, da naravnost hrepené po moji | A |
povest, zato da bi prišel naposled s ponižno in | sitno | prošnjo na dan.”Kaj nisi ti Mate, Mate iz Globeli | A |
ruti in v pisanem krilu ... Izpočetka je bilo | sitno | in živel sem tako slabo, da me je strah, če | A |
Le nate sem mislila, ne nase! Le tebi bi bilo | sitno | in težko, če bi me moral voditi za roko; ko | A |
Ne bodi žalostna; če te pogledam, je še meni | sitno | pri srcu ...Kaj bi si storila iz tega? | A |
ki je bila tako lepa, toliko bolj mi je bilo | sitno | pri srcu -- rajša bi bila videla, da bi že zamahnil | A |
temveč v njegove grehe in slabosti! Hudó in | sitno | je popotniku, če pride po dolgem času v kraj | A |
pa se je ni dotaknil, tudi vina ni pokusil. | Sitno | mu je bilo, da so mu stregli in prigovarjali | A |
lahko vsakdo vidi! Lahko si misliš, da mi je | sitno | tudi zarad mojih nedolžnih otrok.Če bi želela | A |
bi zavzdihnila, ali celo zaihtela, temveč le | sitno | ji je bilo, da bi zlovoljna namršila obrvi ter | A |
ogledalom in Kačur se je ozrl po izbi. Nekoliko | sitno | mu je bilo pri srcu in vroče mu je bilo v lica | A |
Tako potihoma, vse naskrivoma! | Sitno, | jako sitno!“ Tlesknil je z jezikom, zamahnil | A |
Tako potihoma, vse naskrivoma! Sitno, jako | sitno! | “ Tlesknil je z jezikom, zamahnil je z roko | A |
... in zdaj vas ne izpuste!“ Kačurju je bilo | sitno | v veliki, gosposki družbi; majhnega se je čutil | A |
vdajal človek mehkim čustvom, kolikor tudi mu je | sitno | pri srcu.Ne maram se opravičevati, moj namen | A |
breme temnih in težkih vejic. Res mi je bilo | sitno | ob tisti uri in bal sem se večera, bal slovesa | A |
braniku za pravice naroda je človeku težko in | sitno, | da bi se ukvarjal z neumestnimi čustvi --“ | A |
tilniku njih vročo sapo. Odmikal sem glavo, | sitno | mi je bilo.Tedaj pa se je ona počasi vzdignila | A |
če grizem, osvoboditi se ne morem. To je jako | sitno, | ovira me ob mnogoterih prilikahin očitam si | A |
zemljo ... in celo v Ljubljano!“ Grivarju je bilo | sitno | pri srcu; zdelo se mu je, da je majhen in otročji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |