nova beseda iz Slovenije

prestrašeno (468)


Ha ha! Ančka      prestrašeno.     Ne, mi res nismo ničesar izvedeli. Pečarica  A
21 . \/ »Kaj je storil za božjo voljo,« je      prestrašeno      rekla Lojzkova mama. »Kaj bo iz njih, če so  A
zločina sem ga zasačil!« »Na mestu zločina?« je      prestrašeno      rekla mama. »Plenjenje premoga z vagonov, gospa  A
bežal in angeli so bežali in tudi parkeljni so      prestrašeno      begali po odru. Pun pun pun je razbijalo po  A
ti!« »Kakor temna slutnja me je gnalo,« je      prestrašeno      rekla. »Vsaj ti!« je rekel.   A
je njeno telo vzdrgetalo in njene oči so se      prestrašeno      razprle. »Ne, ne,« je razklano rekla.  A
in jih spustila na kolena. Tedaj ji je muca      prestrašeno      skočila iz naročja. Gospa Amalia pa je vsa suha  A
Tra‐ra‐raaaaa!...« Kmet se je zdrznil in      prestrašeno      izbuljil oči. »Kaj pa je ...  A
. . \/ . / »Kam pa se vam mudi!« je skoraj      prestrašeno      rekel starec in hitro stopil k njemu z majoliko  A
in se začudeno ozirali, najbolj začudeno in      prestrašeno      v naše tri najmlajše, ki so sedeli za ognjiščem  A
so me pritajeni koraki. Zdrznil sem se in se      prestrašeno      ozrl, ker sem bil prepričan, da sem sam v hiši  A
- Kaj pa je? - sem      prestrašeno      vprašal in kar planil pokonci.Srce mi je burno  A
- Kdo pa ti je to rekel? - sem      prestrašeno      vzkliknil. - Naša Ivana.   A
dvignil in se s svojimi velikimi plavimi očmi      prestrašeno      zastrmel v jutranji somrak.Ko se je ščajmal  A
je videla razdejanje in kri na mojem obrazu,      prestrašeno      kriknila. Pograbila me je in odvedla k žlebu  A
To bo - - Ne!« je      prestrašeno      poskočil norček in si dal roko na usta. »Župniku  A
zaničljivo prhnil Furlan. »In krompir,« je      prestrašeno      ponovil Enaka Palica in se obrnil k njemu.   A
nesrečnikov, so se zakrohotali. »Ne boš,« je      prestrašeno      odkimal Enaka Palica in strmel v Tantadruja  A
je zdaj spet prhnil Furlan. »In krompir,« je      prestrašeno      ponovil Enaka Palica. Ljudje so se spet  A
»In zdaj bodi tiho!« »Bodi tiho!« je      prestrašeno      ponovil Matic Enaka Palica. In bilo  A
Matic sta storila prav tako. Tedaj se je skoraj      prestrašeno      oglasilo iz dna: »Tantadruj, zvoniti  A
»Matic, kje gori?« »Kje gori?« je      prestrašeno      ponovil Matic Enaka Palica. Prisopihal  A
»In kaj delajo tam?« »Delajo tam,« je      prestrašeno      ponovil Matic. Možje so se spogledali  A
66 .. . \/ . / »Postave naprej!« je      prestrašeno      ponovil Matic in se hitro prestopil.Možje so  A
uradno zahreščal stražmojster. »Pojejo,« je      prestrašeno      vztrepetal Matic in z roko pokazal proti mrtvašnici  A
boserna!« je zagrmel Luka. »Pažornoserna,« je      prestrašeno      ponovil Matic Enaka Palica. »Tako!«  A
Tako je treba prepričevati brezbožno, neuko,      prestrašeno,      požrtno ljudstvo.Gnusne stvari jim pripovedovati  A
kričanje in njegov obupni samotni boj s pijano,      prestrašeno,      razdraženo množico.Tisti trušč mu je brez konca  A
jutranjimi opravili še sneli gospodarja z voza in      prestrašeno      poslušali njegovo jezno momljanje o Laudonu  A
potepuško ščene z oguljeno dlako, nezaupljivo in      prestrašeno      do kosti.Najel je sobo v bližnji krčmi in poskrbel  A
čistejša, kolikor je njihovo življenje temno,      prestrašeno      in blatno, a nič bliže svetlosti in čistosti  A
pijan, Windisch, pijan si od vina in strahu,      prestrašeno      poslušaš klice prestrašenih straž okrog vasi  A
zloščenih prestrašenih kanonov, poslušaš oddaljeno      prestrašeno      petje hrvaških vojakov, nikjer ni več tromb  A
črede, petelin, ki bi moral trikrat zapeti,      prestrašeno      frfota in se zaletava pod oboke, parklji topotajo  A
Potem je res nenadoma utihnila. Malo      prestrašeno      me je pogledala.Ja, Krištof, kaj vam pa je,  A
z razmrščenimi lasmi in velikimi očmi, ki se      prestrašeno      zgubljajo v množici; rdečega tipa z motovilastimi  A
zgodovinski uri zmeraj bolj zmagovalci in poslušali      prestrašeno      petje, ki je odmevalo v noč skupaj z ječanjem  A
nekaj kovinskega. Saj zvon je kovinski, je      prestrašeno      rekel adjutant tja v prah, v zemljo.Ne, to je  A
svoj tovornjak za odhod; lahko sta si le nekako      prestrašeno      stisnila roki, se ohrabrila z ‘Drži se!’ in  A
prijatelj, s katerim si je delil prsobran, se je      prestrašeno      zdrznil; že zelo dolgo se nista premaknila.  A
ti?« Možakar, že krepko čez petdeset, se je      prestrašeno      zdrznil; bil je povsem moker od znoja.Ni mogel  A
hladno roko dotaknil rdeče bule, da je Bolha      prestrašeno      odskočil, potem pa se je sklonil in iz trave  A
napeto tišino kot poteg z nožem, da sta se oba      prestrašeno      zdrznila. Marija je, da zvonjenje ne bi motilo  A
skoraj vsi zbrali v kletnih prostorih in se      prestrašeno,      brez besed opazovali.Strah in nejevera sta se  A
stanovalci... Irena se je med televizijsko konferenco      prestrašeno      obrnila k soprogu, upokojenemu častniku jugoslovanske  A
zahteval njihovo brezpogojno predajo. Na smrt      prestrašeno      je spraševal za navodila, kako naj se pogaja  A
poslušalce vabila nekam v planine; Vardžo se je      prestrašeno      zdrznil, tako nenaden je bil preskok.Vojsko  A
znati pomoči,« je zmedeno odvrnil moški in ga      prestrašeno      gledal v oči.Aleš je iz žepa potegnil nož.   A
nanj, kot bi ga rotil, naj ne odide. Jezno,      prestrašeno      ga je frcnil po smrčku, ukazal prostor in v  A
uporabno stvar. Zarjul je kot lev, da so se vsi      prestrašeno      zdrznili.Pogledi vseh so sledili poveljnikovemu  A
Mladenič je skočil s tovornjaka in se zmedeno,      prestrašeno      postavil pred njim, z rahlo sklonjeno glavo  A
K njima je zadihan pritekel kmet, domačin.      Prestrašeno      sta skočila pokonci. »Kje je kakšen komandant  A
vojske, je bilo vse meščanstvo iznenadeno in      prestrašeno,      ko je prišla vest, da se je vzdignil sovražnik  A
Boštjan se je čudno posmejal, da ga je mati      prestrašeno      pogledala.»Bog nas varuj!  A
je šla kavalkada mimo, si je zatisnil uho in,      prestrašeno      zroč na generala, je vzdihnil: »Uh, ja bedni  A
znamk. Vlado jo je poljubil na vrat, da se je      prestrašeno      ozrla; opravičil se je s »pardon!«, predstavil  A
vprašal gospod Jeraj. Jera je kar sklenila roke in      prestrašeno      vzkliknila: »Pa ne da se je Milančku kaj zgodilo  A
Trgovec ga je spoznal. Evnuh je      prestrašeno      gledal godca in si ni upal spregovoriti. »Ne  A
kinknila, da se je vselej na pol zdramil, se      prestrašeno      ozrl naokoli in si s hrbtom roke obrisal slino  A
pakovali, prej bo po njih.« »Naj te kdo sliši!« je      prestrašeno      šepnila Fani in povzela s prejšnjim glasom:  A
»Kaj ...« Obmolknil je in      prestrašeno      pogledal doktorja. »Ne,« je rekel.   A
« Stol v sobi se je prekotalil in dekla je      prestrašeno      zajavskala.Lovrek je zadrhtel od groze in čakal  A
pa naj se zgodi, kar se hoče ...« Deček se je      prestrašeno      sklonil nad mater in se ni takoj odzval njenim  A
vzbudil v mladem možu tisto spoštljivo, nekoliko      prestrašeno      čustvo nemoči, ki ga vedno in vedno doživljamo  A
nepotrebnih kretenj. Lovrek se je stiskal v kot in      prestrašeno      strmel v nesmiselno se krohotajočega pijanca  A
napravil pet korakov, ko zasliši za svojim hrbtom      prestrašeno      vpitje.A preden se utegne ozreti, telebi silen  A
Žepna električna svetilka zaigra ter obsveti      prestrašeno      lice Miklausinovega pomočnika. »A tako  A
opazil nad seboj sklonjenega polkovnika, je      prestrašeno      šinil kvišku ter se v zadregi opravičeval, ker  A
Lovrekov glas tako preteče, da pogumna zasledovalca      prestrašeno      odskočita. »Vraga, pozabila sva ga razorož  A
kakor v prebujeni zli slutnji, razprl oči in      prestrašeno      vprašal: »Kdo si ti?  A
Nikamor se ni ozrl, nikogar ni povprašal; njegovo      prestrašeno      srce je poznalo pot; naravnost preko polja,  A
mu je bilo sključeno, oči so strmele neumno,      prestrašeno.      ”V Ameriko!“ je ponovil Martinec in njegov  A
razumljivo. Njegove oči so nemirne in gledajo nekako      prestrašeno;      z rokami ne vé, kaj bi počel, -- devlje jih  A
menila.“ Majarica vstane in nenavadno hitro in      prestrašeno      vpraša: ”O Vejánovih?  A
je tako spačen obraz mrliča, zakaj strmé tako      prestrašeno      tiste bele oči.”To je bilo vse?   A
je bila spreletela taka misel, se srce že vse      prestrašeno      stisne ter prosi odpuščanja: ”Pravica je pravica  A
pod soparico vélikega mesta žalostno in zmerom      prestrašeno,      izžeto in izsesano posluša večni, neusmiljeno  A
potem tolažba, veselje in ples. Tako si oddahne      prestrašeno      srce, dobi opore za klavrno sedanjost in upanje  A
hladno in njene oči so gledale vprašujoče in      prestrašeno.      ”Ah, da bi se moglo daleč ... daleč ... daleč  A
neusmiljeno besedo, ker poslušalo je njegovo      prestrašeno      in ponižano srce. Izmučen se je napotil na  A
bilo svetlejšega žarka, da bi se razveselilo      prestrašeno      oko; vse tri izbe so bile polne cvetic, ampak  A
veliko, široko odprto oko je gledalo srepo in      prestrašeno      iz platna. ”To je njegovo delo...  A
trepalnic so gledale bele punčice topo in kakor      prestrašeno.     Lica so bila sivkasta, poraščena s poganjajočo  A
z naporno pazljivostjo, še vprašujoče, a že      prestrašeno.     Korenine so bile še globoko v zemlji, a že so  A
proti večeru nebo tako počrnilo, da so zvezde      prestrašeno      zbežale v sosednjo galaksijo, potrtim oblakom  A
Kako sem zamahnil z ostrim nožem!      Prestrašeno      je umaknila svojo črno glavo, jezno bevsknila  A
jo podrl na mrzla, snežena tla, da je revica      prestrašeno      zaklicala »Uuuuh«, in zapihal: »Ljubljančani  A
mir!« se je razhudil volkec. Tabletka si je      prestrašeno      odpela pas, se boječe ozrla proti vratom lekarne  A
je tovariš pritegnil in se strmo zagledal v      prestrašeno      Agato, ki se je precej vsa rdeča umaknila v  A
kjer je bil konjski semenj, razgledal si je      prestrašeno      množico z zaničljivim posmehom.Pognavši svoje  A
lepo svojo ženo!« zakliče Anton, ustavi konja,      prestrašeno      pogleda brata, kri mu šine v zarjavelo, že malo  A
je zasikal in brcnil na vso moč z boso nogo      prestrašeno      Rotijo.»Zaslužiš, da bi te ubil,« se je togotil  A
Hotel je še nekaj pristaviti, toda pogled na      prestrašeno      lice tujčevo mu je vdal misel, da oni morda  A
boš šla, za božjo voljo!« zavrnil je on skoro      prestrašeno.      »Stran ‒ služit!  A
Miklavž se iz prvega ni hotel pisma ni dotakniti.      Prestrašeno      je viknil: »Ali si ga?Ali si ga moral?«   A
cerkev. Ko so zabučale orgle, se je nekaj časa      prestrašeno      oziral, se potem nasmehnil in hipoma zopet zresnil  A
pa zdaj vztrepetale ptice, zaplahutale in se      prestrašeno      prepeljale globlje v gozd. Pomlad se je že smejala  A
razsvetljene sobice. A starček, videč ženo vso      prestrašeno,      jame govoriti v slovenskem jeziku:   A
je držal z rokami za glavo. Slišal je samo še      prestrašeno      stokanje male Mene ‒ potem pa je skočil s skale  A
za plašč dva oficirja in zakričal; »Ferma!«      Prestrašeno      sta se obrnila in dvignila roke.Kurirja sta  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA