A z njim je zdrknil tudi divji Volk in je izginil z Bedancem v črni temi, ki je zakrivala strašni prepad ... Kekec je stal kakor prikovan na skali in se je držal z rokami za glavo. Slišal je samo še prestrašeno stokanje male Mene ‒ potem pa je skočil s skale. Zdrvel je naravnost v kočo in v klet.