nova beseda iz Slovenije
kralja Ferdinanda in ne Zajca. Osuplost nad | predrzno | izjavo. TRUBAR: Kaj pa gledate? | A |
GRUDEN: Dovolite! - In kdor sega vanj s | predrzno | roko, je hudodelec, to se pravi, če sega vanj | A |
Nikogar ni, da bi jih prepodil odkrito in | predrzno. | Bolezen je že zelo nevarna ... | A |
kri vnema in možgane, na božje sklepe togotí | predrzno | se neznane: si rani prsi in roké, de sonce zajde | A |
življenje misli vzet′ si v slepi veri; al nekaj mu | predrzno | róko ustavi ‒ bila je lepa, Bogomila! tvoja | A |
tam górski v dolíno drví čèz skále, kaménje | predrzno | šumí. Cvetlíce ob vódi cvetéjo in ptice | A |
milo vabijo te vrh čeri. Ah, ne trgaj jih s | predrzno | roko glej, pod njimi črn prepad grozi... Kaj nabiral | A |
vendar gredo v boj, gredo pogumno, trmasto, | predrzno. | Tisoče in tisoče izpitih, toda ponosnih obrazov | A |
kdaj se je porodilo v njem čudno, neverjetno | predrzno | upanje: kdo ve, morda gre pa domov?Sicer ob | A |
je Venc Poviškaj tako daleč spozabil, da je | predrzno | uporabil celo svojo prosto voljo, kar ima v | A |
prepričan, da se je maščeval pogumno, nemara celo | predrzno. | Videl je Marjanco, Zinko, Petra in Izidorja, | A |
Johan Ot je lahko razločno slišal vsako njegovo | predrzno | in bogokletno besedo - iz teh čudnih sanj se | A |
Skozenj vidiš omahujoče podobe in to omaje tvojo | predrzno | odločitev, da se zdaj grabiš v obraz in stokaš | A |
po kolo, tisti večer, ko je Peter odpotoval, | predrzno, | da, prestopniško dejanje.To je bilo razločno | A |
ugovarjal. Marjetica me je med vožnjo nazaj | predrzno | gladila po mečih s svojimi lakastimi čeveljčki | A |
kakšnih opravkih v zvezi s hišo. Rahlo, vendar | predrzno | je pomežiknila, potem pa je prijela onega pod | A |
nepokojna z dvorišča k uljnjaku in nazaj, Gašper | predrzno | prav blizu do čebel, Jerica previdno do določene | A |
je ljubi Bog gotovo tudi. Toda ali ni to spet | predrzno | zaupanje?Tako se je mučila uboga sirota z debelo | A |
mu je zdel prenavaden, oči poželjive, vedenje | predrzno, | in vedno se mu je vsiljevalo primerjanje z Miciko | A |
a da se boste na račun te hvaležnosti tako | predrzno | pregrešili, tega nisem pričakoval.« »Milostljivi | A |
vprašala, njej je dosti, da si zna lepe črne brkice | predrzno | zafrkati in da umeje pisati take sladke billetsdoux | A |
življenje misli vzet′ si v slepi veri, al′ nekaj mu | predrzno | nogo vstávi« in to »nekaj« je bila nekdanja | A |
skeli. Deček je odgovoril po naših pojmih res | predrzno, | pa ‒ prosim ‒ stavite to na rovaš njegove nekulturnosti | A |
tako mnogoštevilno počastili s posetom. Kako | predrzno | se je zavzel za tistega ušivega dečka in za | A |
ki so s stenskih slik prešerno, izzivajoče in | predrzno | gledale na sina, kakor bi ga hotele odtujiti | A |
točno kakor vojak zasukal proti sodniku. To | predrzno | početje mu je v nemalo nevarnost spravilo njegovega | A |
hotela ubiti?« »Jaz,« se je odrezal Stanko in | predrzno | pogledal mater, »da boste vedeli!Lagal se pa | A |
In na vsaki besedi so gorele tiste oči, ki so | predrzno | zrle nanjo in prebadale odejo, da se je stiskala | A |
zmračilo, je bil v pastirskem selu: Utaboril se je | predrzno | in pogumno ob ognju, kjer so pekli večerjo. | A |
razigrana, in šalila se bo z Brestom, nalašč | predrzno | šalila, da jim pokaže, kako je samostojna in | A |
novo kravato na pentljo in šel tako gosposki | predrzno | dalje. Ali tam blizu Proseka je dobil pod murvo | A |
razburjeno, »oče so te zapodili, ker si tako | predrzno | govorila z njimi.« Franca ga je jezno | A |
podpira našo sveto narodno stvar ...« Lovrekovo | predrzno | izzivanje je v pestri družbi naletelo na različne | A |
kjer je treba jasno gledati, hitro misliti in | predrzno | soditi. Politika mu je dajala vsakdanji kruh | A |
Preberite ta članek, náte! Kako | predrzno | je zasnovan, kako bistro premišljen, kako sijajno | A |
pokrivati s črnimi kapucami, - to postavljajo | predrzno | na visoke odre, da odpirajo otroci nedolžna | A |
je mislil na prihodnost, na čisto bližnjo, s | predrzno | desnico dosegljivo prihodnost!Ni mi takrat veselo | A |
Obadva sta imela že košate brke, oči so gledale | predrzno | in surovo, surov in nečist je bil nasmeh na | A |
mu svetovali, da nikar; to da bi bilo kakor | predrzno | zaupanje v božjo milost.Tudi prvorojencu je | A |
zastane vest. Kajti zazdi se mu po pravici, da je | predrzno | posegel v stvari, ki jih je bil Bog sam že spravil | A |
nesramnih prsi; rdeče, nabrekle ustnice so se | predrzno | smehljale.Oči so bile svetle, zelene kakor trava | A |
mu kolena tresla. »Zvonil sem!« je odgovoril | predrzno, | ker si je mislil na tihem: če je vse izgubljeno | A |
Obrnil se je k Lojzki. Lojzka je gledala | predrzno, | ali držala se je stola krčevito z obema rokama | A |
pretoplo je bilo skoraj, premogočno, preveč | predrzno | za to zgodnje jutro.Vse je bilo oblito, v preobili | A |
gradu z brezštevilnimi stolpi in stolpiči; s | predrzno | v visočino nalepljenimi lastavičjimi prizidki | A |
posvetno malobrižnost, lenobo, pohajkovanje, napuh, | predrzno | zaupanje v božjo milost ter še mnogo takih in | A |
bahaštvo, skopost, žolčavost, bahava nevera, | predrzno | zaupanje v božjo milost; in še mnogo takih, | A |
pasom in na levi rami; frizura je bila visoka, | predrzno | kuštrava; še bolj predrzno so gledale sive, | A |
frizura je bila visoka, predrzno kuštrava; še bolj | predrzno | so gledale sive, sijajne oči. ”Milena!“ so | A |
Zdaj!“ | Predrzno | veslaje je v zelo kratkem času priplavala do | A |
gorel v široko odprtih, temno obrobljenih očeh; | predrzno | so se smejale rdeče ustnice; lica, pred trenotkom | A |
takrat, v tistem nezavednem življenju, tako | predrzno | vesel, so se bleščale tudi moje oči v tako žarkem | A |
smehljaja v prav nikakem soglasju s polnimi, | predrzno | vzbočenimi ustnicami, s svetlimi sivimi očmi | A |
kvečjemu da se bova nasmehnila ob spominu na | predrzno | upanje ... Kmalu bo utihnil vihar; in kadar | A |
se smejale hudomušno‐prezirno, pol plaho, pol | predrzno; | rdeče krilce je segalo komaj do kolen.On je | A |
njem, samó mimogredé in komaj zavedno tisto | predrzno | razpoloženje!Zakaj bi je ne poljubil, če bi | A |
ozdravel, sem te spoznal in sem videl, kako je bilo | predrzno | in nespametno moje početje.Le kdor je močan | A |
Sveti Frančišek, veliki svetnik, odpusti to | predrzno | žalitev!Nikoli ne bo Francelj!“ | A |
kraljevski kroni in skriva globoko v srcu to | predrzno | pohlepnost, zato da bi ga ne doletela zaslužena | A |
neizmerno in neumljivo. Zakaj bi ne dosegel s | predrzno | roko tiste vesele, svetle zvezde, ki hití preko | A |
To je bil on, zdaj pa si misli filistra!« » | Predrzno | je, kar govoriš!Vse, kar smo napravili, je torej | A |
te drži za komolec tuja roka, ko bi najrajši | predrzno | udaril, odrezal: - zatisni oči! To je samo pol | A |
Pojdi, odpri!« Sluga roti alegorijo, da je to | predrzno | početje.V lepi stihomitiji se prerekata nato | A |
račun ... * V enem dnevu se je raznesla vest o | predrzno | siloviti Bandelovi rubežni na Kobariškem.Prizadeti | A |
ji je svoj dom, hvalil se, kako služi, omenil | predrzno, | da ima prijatelje kar v dve strani in da je | A |
Gentz, popolnoma zavedalo, kako nespametno in | predrzno | je bilo zahtevanje, da naj se temelj novi državni | A |
mlademu dekletu. Prav nič ni povesila oči, ko sem | predrzno | odgovarjal njenim pogledom. Kdo je bila ta ženska | A |
ime, povrne čast domačije? »No, le čakaj, | predrzno, | srborito fante!« Iztežka je vstal izza mize | A |
pozabiti ...!« kašlja po razorih. Netopirji ga | predrzno | obletavajo. Zajec skoči iz detelje, jazbec v | A |
pijana tajne gospodarjeve naklonjenosti, že | predrzno | začela. Drugače pa se jo je lotevala muhavost | A |
njega in se spet vračale kakor lepa pesem, ki je | predrzno | sedela na njihovih ustnicah in v sijajočih očeh | A |
vztrajni koraki. Še bolj je hitela in se je | predrzno | in čutno igrala z mamečimi čari iz skritega | A |
Ali ni Emil tič drugega perja? Kako nagloma in | predrzno | si jo je osvojil!Še zdaj ne ve, ali bi se zato | A |
želel nikoli; še potlej ne, ko sem opazil, kako | predrzno | se vede do mene in mi nagaja. Zdaj ga mrzim | A |
malih sivih oči so se v sredi zraščene obrvi | predrzno | visoko vihale gor v čelo, katero se ni veliko | A |
odkrito povedati to, kar bi se zdaj ne samo | predrzno, | temveč marsikomu še smešno zdelo, da je oči | A |
v vasi. Golorok, s pipo v ustih in z nekako | predrzno | izpostavljenim trebuščkom je oče župan na pragu | A |
zavezana za vratom in klobuk iz zajčje dlake | predrzno | sedi vrhu lepega čela; izpod klobuka padajo | A |
bi se zavlekel na peč spat ali pa bi še pil, | predrzno | upaje na tuje mošnje.Ko si je bil kaka dva pota | A |
in srčno ogibal nadležnih Manihejcev in kako | predrzno | si lovil ob koncu semestra pod pisov zase in | A |
knjige in šole in razširjali so ga tolikanj | predrzno, | da je med kmeti povsod in naposled celo po manjših | A |
ne bo konca in kraja!« pravi vodnik glasno in | predrzno. | »Trda noč bo že tukaj gori in mi še ne bomo zvedeli | A |
pogorela od strele, in psoval nas je za babjeverce, | predrzno | trdeč, da strele sploh ni in da je tista strela | A |
bil misli, da se bo ta mladenič obnašal tako | predrzno. | Smrt vidi pred seboj, a nič ga ne gane.« | A |
prvo ženo mojega ženina!« »Govoriti hočem, | predrzno | dekle,« odvrne z vzvišenim glasom beračica. | A |
priskočil berač Davorin in je v sveti jezi zgrabil | predrzno | nevesto ter jo porinil na stran rekoč: | A |
skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. | Predrzno | se jim je grozil za grmom s pestjo in jim kazal | A |
ne bo dala nikoli nič. Kristus je preklel | predrzno | gospo in rekel: ‘Prekleta bodi ti in preklet | A |
ali šla mimo njegove hiše. Bog mi odpusti to | predrzno | besedo!Ali zato pa me je tudi Bog kaznil, ker | A |
se je prestrašil Kosobrin. »Kaj govoriš tako | predrzno? | Ne kliči nesreče, ker že sama prehitro pride | A |
znoj mu je stopil na čelo, ko je slišal Kekčevo | predrzno | petje.‒ »Pehta ga bo slišala, Pehta ga bo slišala | A |
/ stran 102 . / Slišala sem te, ko si tako | predrzno | prepeval tam na višini.In vedela sem, da te | A |
Razžalil si me, ko si me zasmehoval in si tako | predrzno | vdrl v mojo kočo.Zato pa ostaneš pri meni najmanj | A |
Vražje babe, si je mislil Podržaj. Obnašajo se | predrzno, | kot da bi bil njihov kurir. »Ha, ha,« se je | A |
»Tudi on te je imel?« | Predrzno | se mu je nasmehnila in mu dejala: »Ti si osemindvajseti | A |
KDO RAZUME? Kdo s | predrzno | roko širni svet objame? Kdo blesteče, svetle | A |
Vi mi imponirate s svojo srečo! Dovolite mi | predrzno | vprašanje, ali niste vi tudi socialist, takole | A |
pivu na tešče se razgovorim, postanem pogumen, | predrzno | jim gledam v oči, včasih komaj čakam večera | A |
kapucami na glavah se nekaj dogovarjajo in ves čas | predrzno | smejejo. Zakriči, zavihti meč nad glavo, plane | A |
Glej ga, ima božji sin meseno poželenje?« ga | predrzno | vpraša. »Očarala si me prešerna tujka in začarala | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |