nova beseda iz Slovenije
mislec in čisto navadni vsakdanji subjekt. | Pesništvo | v tem primeru ni le prikazovanje sveta, temveč | A |
/\ .. stran 120 . \/ Zapisal sem, da ima | pesništvo | odlikovani položaj znotraj celotne umetnosti | A |
umetnosti. Vendar, to seveda velja samo za odlično | pesništvo. | Literatura ima za ugotavljanje kvalitete pisanja | A |
zasebnost, v ljudsko, govorjeno literaturo, | pesništvo, | običaje in obrede ‒ živela je še v cerkvi, pri | A |
postaje odhaja bivajoča umetnost, mišljenje in | pesništvo, | oseba, ki pozna praizvor besed in sluti njihove | A |
treh stoletjih srednjega veka zacvelo narodno | pesništvo | pri sosednih Italijanih in Nemcih! Vendar nobena | A |
krščanstva prepovedali tudi vso umetnost, vse | pesništvo | in modroslovje, vso zgodovinsko in govorniško | A |
Ni čudo, da je naglo dogospodaril, ni čudo! | Pesništvo | pa hotelirstvo ne sodi skupaj!« A Mira je govorila | A |
»Presunljivo lepo. | Pesništvo | skoraj povsem usiha.So pesmi napisane?« | A |
mislim predvsem na to, da zavračamo posnemajoče | pesništvo. | Da mu nikakor ne smemo odpreti vrat v našo državo | A |
vsem drugim posnemajočim pesnikom - : vse to | pesništvo | se mi zdi nevarno za duha poslušalcev, ki nimajo | A |
tisto, ki se nanaša na naš sluh in ji pravimo | pesništvo? | « »Verjetno tudi za to.« | A |
delom našega razuma ima opraviti posnemajoče | pesništvo, | da vidimo, ali je le‐ta plemenit ali slab!« | A |
in so zato veseli ali žalostni. Drugih stvari | pesništvo | ne prikazuje?« »Ne.« | A |
Tako je.« 7. »Toda najhujšega očitka zoper | pesništvo | še nismo izrekli!Kar je najstrašnejše: pesništvo | A |
pesništvo še nismo izrekli! Kar je najstrašnejše: | pesništvo | lahko škodi tudi najboljšim možem - z malo izjemami | A |
»Res je.« »Enako vpliva posnemajoče | pesništvo | tudi na ljubezensko življenje, na jezo in na | A |
in veselja, ki spremljajo vsa naša dejanja. | Pesništvo | zaliva in goji, to kar bi se moralo posušiti | A |
To bodi torej povedano v opravičilo, da smo | pesništvo, | dokler je takšno, izgnali iz svoje države.To | A |
bodi povedano: če lahko zabavno in posnemajoče | pesništvo | dokaže, da je v dobro urejeni državi nepogrešljivo | A |
Nam je lahko samo v korist, če se pokaže, da | pesništvo | ni samo prijetno, temveč tudi koristno.« | A |
poezije kot take: Mandelštam priznava samo tisto | pesništvo, | ki je strukturno enakovredno naravi, ki narave | B |
Cambridgeu, v Nemčiji pa poučeval tuje jezike in | pesništvo, | tenis in boks, sodeloval pri filmu in gledališkem | B |
plodovita pesnikova navezava na klasično rusko | pesništvo. | Pri tem Brodski ni zgolj načitan poznavalec izročila | B |
ki temeljito pozna rusko -- in ne le rusko -- | pesništvo | od njegovih začetkov, prav zato ga lahko na | B |
v njegovi poetiki je zapustilo tudi poljsko | pesništvo, | v prvi vrsti avtorji s poudarjeno ironično refleksijo | B |
ekloge je tematsko vezan na Vergila in bukolično | pesništvo, | po drugi strani na Ovida in poznejše izročilo | B |
najbrž je to res najbolj normalen položaj za | pesništvo, | tak prostor, v katerem lahko zavzame sebi adekvatno | B |
Skratka, Šalamunova zadnja knjiga je dobro | pesništvo, | nemara celo najdosledneje sintetizirano vnjegovem | B |
dosedanjega ustvarjanja. In tu je paradoks: Zupanovo | pesništvo | se ob vseh teh nepesniških značilnostih imenitno | B |
o reakcijah na . / . / stran 179 . / njegovo | pesništvo. | V knjižici se zrcali vsa estetska konfuznost | B |
premočrtni dejavnosti je neusmiljeno obvezujoč. | Pesništvo | in jezik nista zgolj stvar estetike, ampak v | B |
mora biti: ali nas to ne spominja na bukolično | pesništvo | stare Grčije, njene nikoli najdene, a zmeraj | B |
navzočnost. Ne morem se znebiti vtisa, da se | pesništvo | Berte Bojetu hote ali nehote navezuje na tisto | B |
HIŠA). Berta Bojetu: BERTA Označbe za | pesništvo | Berte Bojetu, kakor se kaže v njeni zbirki Berta | B |
Vendar pa je vseskozi jasno, da hoče biti | pesništvo | Berte Bojetu še nekaj drugega, še nekaj več | B |
formalno jezikovno že verificirano avtorjevo | pesništvo, | ki je svoj izvirni svet in inovativni pesniški | B |
je drugih determinant, ki se jih tudi moderno | pesništvo | ni do kraja otreslo.Takšna odločitev pa je nujno | B |
jezik poezije, ki se ga tudi moderno slovensko | pesništvo | ni razbremenilo, je jezik skritih smislov in | B |
reče eno človeško življenje”, je Šalamunovo | pesništvo | po svoji (iz)povednosti in dosledno, intenzivno | B |
to zbirko, tako velja za celotno Šalamunovo | pesništvo | naslednja Inkretova označba: “Do kraja bravurozna | B |
javni razpravi v Dnevniku Za mišljenje in | pesništvo | gre torej.Za tisto območje duha, v katerem odsevajo | B |
zastavila potrebo po novi reviji za mišljenje in | pesništvo? | Gotovo tudi neposredna izkušnja, ki nam po | B |
strokovni “sektorji” posamič, pa mišljenje in | pesništvo | nasploh, od nje obetajo; kaj bo slovenska kultura | B |
nesrečen človek, kakor nam pripoveduje slovensko | pesništvo | (Hamburk, Hamburk!), ampak je tudi duhovno okrnel | B |
razumeli?« Drugi trdijo: »Današnji čas je sodobno | pesništvo | presegel, pravi pesniki pišejo za ljudstvo, | B |
izza te varne ograde zmerjajo sodobno slovensko | pesništvo, | ki je bojda precej velika zabloda in svinjarija | B |
jezik na mah svojo najvišjo lepoto, slovensko | pesništvo | pa svoj prvi in hkrati najlepši razcvet.Izobraženi | B |
matjaževski dogodki. 132 I. Grafenauer, Narodno | pesništvo | (Narodopisje Slovencev II), Ljubljana 1952, | B |
zakaj ni več ne filozofije ne zgodovine, le | pesništvo | bo preživelo vse druge znanosti in umetnosti | B |
tistem robu, na katerem se filozofija prevesi v | pesništvo | ali v mistiko... in ravno v tem prizadevanju doseči | B |
goljufijo. Kako je vendar še mogoče resno jemati | pesništvo, | ko pa v večini danes izdanih pesniških zvezkov | B |
katerih je nastajala njegova zbirka, njegovo | pesništvo | pa je nenadoma obtičalo, zamrlo in usahnilo | B |
pristnosti.) Aristotelsko pojmovana mimesis, ki " | pesništvo" | zavezuje k obravnavi potencialne (verjetne) | C |
Pravi, da je veliko primerov, ko lahko opazujemo | pesništvo, | ki vsebuje oboje, ustne in pisane (literarne | C |
puhlostih. Na ljudski govorici sloni vse ljudsko | pesništvo | in pripovedništvo, ki umetniško ni nič manj | C |
odkril vplive ljudske pesmi na makedonsko umetno | pesništvo, | s trditvijo, da je do nastanka makedonskega | C |
Prehajanje posameznih umetnih pesmi v ljudsko | pesništvo | pa se dogaja takrat, kadar posamezno pesniško | C |
spoznamo elemente ljudskega, moramo ljudsko | pesništvo | najprej dobro poznati ter nekaj vedeti o načinu | C |
umetnosti besed). Meni, da ljudsko in umetno | pesništvo | karakterizira dolgotrajen proces medsebojnega | C |
razvoj v stilu in oblikah doživlja tudi ljudsko | pesništvo, | a o tem nima vzpostavljene zavesti: npr. nekitičnost | C |
tradicije odnos identifikacije in negacije, ljudsko | pesništvo, | ki je v svojem osnovnem bistvu tradicionalno | C |
v širšem smislu ter v njenem okviru ljudsko | pesništvo | (prim. Paternu 1974: 14), ki je v različnih | C |
njej naj bi se zgledovalo nastajajoče slovensko | pesništvo. | (Terseglav 1987: 101.) V tem obdobju je bilo | C |
ljudskem območju. Citatne navezave na ljudsko | pesništvo | vidimo v njegovem motu h Gazelam: Ljubezen je | C |
bila (1833) - ljudska: Š 4718, kjer ljudsko | pesništvo | postavlja v svoje ustvarjalno območje tudi kot | C |
ljudskem pesništvu in njegovih temah. Ljudsko | pesništvo | se je začelo naseljevati v umetnem na nov, tvoren | C |
ustvarjalci te dobe zelo zanimali za ljudsko | pesništvo. | (Prim. Bernik 1979: 163-165.) Jenko je bil praktično | C |
Ritmično in vsebinsko se celo tako vraste v ljudsko | pesništvo, | da izpodrine predlogo in s palimpsestnim postopkom | C |
pesnjenju pravzaprav ni veliko. Sam meni: "Narodno | pesništvo | je vendar le najboljši kažipot umetnemu pesništvu | C |
(1876-1899) je bil tesno navezan na ljudsko | pesništvo | tako v formalnih kot v vsebinskih značilnostih | C |
so svoje pesniške izdelke pripeli na ljudsko | pesništvo, | zato so njihove pesmi kar po vrsti ponarodevale | C |
lahko rečemo o ponarodelosti? "Ko je ljudsko | pesništvo | sprejelo kako Goethejevo ali Prešernovo pesem | C |
Mlada Breda 1978: 208.) Vemo pa, da ljudsko | pesništvo | raje sprejema tista dela umetne književnosti | C |
ustvarjalci tedanje dobe zelo zanimali za ljudsko | pesništvo. | "Jenkov učitelj nemškega jezika in literature | C |
pozival slovenske pesnike, naj ustvarjajo epsko | pesništvo | na temelju južnoslovanske folklore, podobno | C |
drobcev iz ljudske pesmi. Navezava na ljudsko | pesništvo | pa je v tem metatekstu še v formalni strukturi | C |
tvorjenju norm obnašanja in komunikacije. | Pesništvo | bo spet dobilo 'sedež v življenju', postalo | C |
subjektom in objektom je bilo premagano s tem, da je | pesništvo | spregovorilo o bivanju v generičnem in družbenem | C |
pesem ponarodela, nam pove, da spada v ljudsko | pesništvo, | prisotnost zelo znane melodije nas opozori na | C |
stoji, stoji" neposredno priklicuje ljudsko | pesništvo. | Na podoben način učinkuje citat iz pripovedne | C |
ustvarjalci podali v iskanje odnosnic v ljudsko | pesništvo? | Zakaj so se ustvarjalci sodobne poezije napajali | C |
slovenske pripovedne pesmi - balade, lirsko ljudsko | pesništvo | zgodbe nima, čeprav jo je tudi pritegovalo, | C |
veku nastalo neko prigrajsko, če že ne plemiško | pesništvo | v domačem jeziku, katerega edina pismena priča | C |
kategorizacije, Terseglav, ki je še v knjigi Ljudsko | pesništvo | trdil, da gre za neko prehodno obdobje, pa danes | C |
pesmi. Ko pa se pesem trdno zasidra v ljudsko | pesništvo, | je ponarodelost le tisti razločevalni element | C |
1921/19), in s tem aluzivno povezal ljudsko | pesništvo | s svojo izrazito transformirano liriko.Glej | C |
" Marsikdaj je sporen tudi términ "narodno | pesništvo" | , saj ni jasno, ali gre zgolj za vprašanje pesmi | C |
slovstveni folklori in pojem opredelil: "Narodno | pesništvo | obsega vse besedno-duhovne umetnine, kakor koli | C |
svojih objav naslov Pogled na gorenjsko ljudsko | pesništvo, | a tudi tu pesništvo ne pomeni zbirnega pojma | C |
Pogled na gorenjsko ljudsko pesništvo, a tudi tu | pesništvo | ne pomeni zbirnega pojma za pesmi, ampak besedno | C |
pripravil za Literarni leksikon geslo "Ljudsko | pesništvo" | .V njem avtor med drugim ugotavlja, da je to | C |
ljudske kulture sta bila pojma ljudstvo in ljudsko | pesništvo | vedno podvržena apriornim vrednostnim merilom | C |
književnost" pravzaprav pomeni? Isto kot ljudsko | pesništvo? | Toda le-to v širšem ali ožjem smislu? | C |
svojih študijah, tako tudi označbe: tradicionalno | pesništvo, | tradicionalna pripoved, tradicionalno gledališče | C |
pripovedništva". Marje Boršnikove "tradicionalno | pesništvo" | je kočljivo zaradi nejasnosti, ali gre za ožji | C |
Anton Slodnjak v tej zvezi rabi samostalnik | pesništvo | v širšem pomenu besede, torej "ustno pesništvo | C |
pesništvo v širšem pomenu besede, torej "ustno | pesništvo" | , ki zajema pesmi in prozo.Poglavja v svoji knjigi | C |
doseči Ivan Grafenauer. Kosov predlog za "prvotno | pesništvo" | je Grafenauer rešil z "narodno pesmijo", le | C |
ljudske šege in duhovna kultura (verovanje, | pesništvo, | umetnost itd.).Pristavljeno je: "Nikakor pa | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |