nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
(Terseglav 1987: 100, 101.) Prva medbesedilna stikanja umetne pesmi z ljudsko se začenjajo pod vplivom arbitra Zoisa, ki je Valentina Vodnika (1758-1819) poučil, naj bo vse, kar napiše, v "ljudskem tonu" in naj se ne spušča v "območje tragične muze". Vodnik je zaradi teh kritičnih pobud posegel po poskočnici, ki jo je imel za najstarejšo avtohtono pesniško obliko, in po njej naj bi se zgledovalo nastajajoče slovensko pesništvo. (Terseglav 1987: 101.) V tem obdobju je bilo pomembno pisanje za ljudstvo, domačijska in poučna književnost, ki naj bi se zgledovala po ljudskem pesništvu, zato so ustvarjalci tega obdobja svoja medbesedilna stikanja naravnali v smeri čim verodostojnejše imitacije ljudskega pesništva, zaradi približevanja občinstvu in zavedanja njegove resnične nacionalne avtohtonosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani