otročji (253)

LENČKA mu odmakne roko: Ne bodi no siten in še	otročji	povrhu. MARTIN Če te nekoliko pobožam!	A
radujte nad mano. Resnično, - jaz nisem tako	otročji,	kakor bi se morda videlo.Nekako nejasno mi je	A
Same otročje reči. MAKS: Blagor jim, ki so	otročji!	FRANC: Otročji so ljudje, ki niso nič.	A
MAKS: Blagor jim, ki so otročji! FRANC:	Otročji	so ljudje, ki niso nič.Zate je tako življenje	A
ga je menda neka posebna sentimentalnost.	Otročji	je postal. STRNÉN: Dà, meni je bilo že naravnost	A
v mladostnih sanjah čez zibélko malo, v	otročji	sreči líce se smejálo, očesa v srčnem míru	A
premagati, morebiti bi se laže bojeval s smrtjo.	Otročji	sem bil in zavedal sem se, da sem otročji, a	A
Otročji sem bil in zavedal sem se, da sem	otročji,	a ponavljal sem mu, da ni prav storil in da	A
februarskem snegu. Saj, zdaj se mi zdi skoraj	otročji	takratni preplah, takratna celična zavest, da	A
pred zatiranjem. Saj sem videl, kakó sem bil	otročji	s svojo brizgljo ob koščenem iksu Ivančkovega	A
kaj je rekla ona njemu.« »Potem je bil res	otročji!	« »Morda.«	A
»Ne morda. Neverjetno	otročji	je bil.« »Zakaj otročji?	A
Neverjetno otročji je bil.« »Zakaj	otročji?	Vesel je bil.	A
»Ni bil tat,« je rekla. »	Otročji	in naiven je bil.« In čez hip: »Pa jezika ni	A
Mar je dobro, če si pri dvajsetih letih takó	otročji?	« »In so zvedeli,« je rekel.	A
odleteli v bencinske sode; in kakor se mu zdi	otročji	takšen gib sredi zvezdnate noči, mu je vendar	A
sviloprejka,« je rekel Mario gospe Iris. »Ne bodi	otročji!	« je odgovorila; tikata se, ker sta hodila skupaj	A
ali sploh ne pleše. Prav gotovo se ji zdijo	otročji,	prividi na beli ploščadi.Marionete.	A
tako da se resni preudarni osebi zdi tudi rahlo	otročji.	Seveda pa to samo on vé, kako se večkrat razdaja	A
vsemi nesoglasji tistega popoldneva. Nedopustno	otročji	si, se je v preblisku zavedel, a tisti trenutek	A
utripalo v njem, da mu je bilo skoraj nerodno. »In	otročji	sem.In vznemirjen.	A
Majcen. »Oh, ali še niste slišali, da so umetniki	otročji?	Otročji so in razposajeni kakor nedolžni otroci	A
ali še niste slišali, da so umetniki otročji?	Otročji	so in razposajeni kakor nedolžni otroci.O, popolnoma	A
se mu je skrivala za vrata, a on je bil tako	otročji	in trmast, da je ni nikdar iskal tam, češ tja	A
nekaj korakih se je jezno obrnil. »Res sem	otročji!	« se je namršil.»In trmast.	A
Naj si izmisli kaj drugega!« »Oh, kako si še	otročji!	« ga je mirno zavrnila mama, in v njenem glasu	A
ljubezni in vdanosti. »Sicer pa ste moški zmeraj	otročji.	Ženskam se smejete, če verjamejo v sanje in v	A
»Naj si izmisli kaj drugega!« »Oh, kako si	otročji!	« ga je mirno zavrnila mama, a v njenem glasu	A
ljubezni in vdanosti. »Sicer pa ste moški zmeraj	otročji.	Ženskam se smejete, če verjamemo v sanje in v	A
in pol, vendar je bil od vseh štirih najbolj	otročji.	Za nobeno delo ni bil sposoben, zato je bila	A
izgubljeni mednebesni izstrelek. In ker sem še tako	otročji,	da pri slehernem zvezdnem utrinku tiho izgovorim	A
da ni?« je zagodrnjal Mešele. »Ah, ne bodite	otročji!	« je dejala Nanca, ki je videla, da sta Nace	A
nikar me ne trapi s svojimi sanjami. Ne bodi	otročji!	Pojdi, pojdi in hitro zapri vrata, da mi otrok	A
da nisem za nič, mati me karajo, da sem tako	otročji,	in nimajo zame drugega kakor kamilic in bezgovega	A
enako z enakim plačevati. »Stari ljudje so vsi	otročji,	« je mrmral med zobmi in šel na svoje delo.	A
in zanimivega; sama je pa dala prepeljati obe	otročji	postelji na svoj dom. Ko sta slišala otroka	A
sicer, a na videz moško, da se ne bi videli	otročji,	in nova leta so jim donašala novega veselja	A
hvala Bogu, ve, kaj se spodobi. »Ne bodite	otročji,	gospod Muren,« se je nasmehnil zaupljivo adjunkt	A
Hermana, ki je malo mlajši in gotovo še bolj	otročji	kakor jaz?« Grof si je pokril obraz z roko in	A
Nobeden ni povprašal, kdo prihaja, vsi so razumeli	otročji	vrišč. Zdaj se prikažeta izza znamenja dva huzarja	A
stopnišču znova reči, naj nocoj ne bom več tako zelo	otročji.	Na vratih na koncu dolgega ozkega hodnika je	A
Uboge Olimpije bi ne bilo treba ščipati. Kakšen	otročji	napad so zasnovale te mladostnosrečne gracije	A
najprej zmanjkalo Nanče; pred policijo je imela	otročji	strah.Policijo je imela za oblastvo, ki ima	A
In potem naščuvajo najmlajšega, ta je najbolj	otročji	in mu zato pripisujejo največji vpliv in ga	A
je ves bled ognil pred hlev. »Janez, ne bodi	otročji!	« je svaril rahlo Mokar.Nato se je obrnil k Mihu	A
»Ali ga vidite?« In spet	otročji:	»U-juj!« In še je mati razgrnila poleg teh dveh	A
součenci, dvigal cele oblake prahu izpod nog. »	Otročji	je še in nekam objesten je postal!« se je glasila	A
izdal, ko je vendar hotel v starčevski, nekoliko	otročji	nečimrnosti Gradnika presenetiti: na samem Belem	A
bilo vreme kakršnokoli ...“ ”Moj Bog, kako si	otročji,	Peter!“ To je bilo zanj slabo znamenje in	A
... Vi ste pohleven,	otročji,	bedast.- Vi niste za Stanko, pustite jo ...	A
družbi. Njen obraz je bil okrogel, rdeč, silno	otročji	in nedolžen.Na divanu poleg nje je pol sedela	A
spomnila mene, ko boš plesala! ... Glejte, kako	otročji	in hkrati kako sebičen je človek!Misli, da je	A
očital, hotel se je strezniti siloma: ”Ne bodi	otročji,	Mihov!Ostani doma in ne brigaj se zanje; če	A
da so živeli, toda stari, dasi poluslep in	otročji,	je čutil, kako je šlo navzdol, kako se je vršilo	A
sitno pri srcu; zdelo se mu je, da je majhen in	otročji	poleg človeka, kateremu se je nekoč pomilovaje	A
dogodki minule noči, a zdeli so se mu zmedeni,	otročji	in polni neverjetnosti.Domislil se je svoje	A
Ne, to je nemogoče! Tako	otročji	niso ljudje nič več, in nazadnje, saj bi mu	A
Fran pa si je očital zadnje čase, da je postal	otročji	in sentimentalen.Pisal je Pavli visokoleteča	A
prižigal - ampak čudno se mi stori in ves sem	otročji,	kadar ožive podobe na stenah ...Zakaj ne sedete	A
sanjah; čutil je, da je bil za trenutek slab in	otročji.	Helena ni odgovorila; pogledala ga je začudeno	A
kakšno upanje! Zazdel se je sam sebi neizmerno	otročji...	In da ne bi opomnil Dioniza in njegove strašne	A
imel zelo rad!“ -- ”To je bil nekdo drugi, zelo	otročji	in zelo neumen fant ... Pij!“--	A
ni ne ljubila, ne zaničevala. Zdel se ji je	otročji	in smešen in napravila je iz njega, kar ji je	A
nedeljska ruta je smešna, tvoj molitvenik je	otročji	- kdo nosi debele molitvenike dve uri daleč	A
govornik ...“ . / . / stran 29 . / ”Ne bodite no	otročji,	Prosén, prosim vas!Vi, pa govornik!	A
po tvoji volji? Tako majhen bi bil in tako	otročji,	ko bi te ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske	A
bili lepi tisti časi; gotovo je, da so bili	otročji.	Poznal si moje izveličarske sanje, vsaj slutil	A
smehljaje je okrenila glavo prod njemu. ”Kako si	otročji,	ti starec razposajeni!“ Držal je v roki oreh	A
ni bilo stola - ”časih sem bil jako neumen in	otročji,	takrat, ko sem delal tisti spomenik in še nisem	A
takim zaupanjem njegove roke, saj so bili že	otročji	od stradanja inhrepenenja: verjeli bi mu bili	A
Tudi jaz sem se jokal - strašno so ljudje	otročji,	dokler ne izpregledajo!Prašam te: kaj morda	A
In sama si si želela konca!“ ”Tako je človek	otročji,	glej, Pavle!“ je odgovorila z resnim glasom	A
delali? Zdramil bi se v rakvi, prišel neroden in	otročji	v ateljé ter se spravil nad il - to bi bilo	A
ni res! Recita, da so le hude sanje, da je le	otročji	strah!“ Odgovorila nisva, gledala sva nanjo	A
neokretno, hodila je z moškimi koraki. Bolj vesel in	otročji	je bil obraz njene mlajše sestre; živo so se	A
njegova obleka, kako je še on sam ves neroden in	otročji,	nevreden, da bi se samo doteknil njene roke	A
to jo je napolnjevalo z nevoljo. »Ali si ti	otročji,	Juri!Ne vidiš li, da je vse to le pretvara?	A
predse, da je votlo jeknila vsa veža. Rdeč	otročji	popkar je zarožljal po kamnu.Pijani je zaškripal	A
odpuščamo in da se učimo usmiljenja. Pa smo	otročji!	Saj moramo trpeti, zato ker je duša v nas.	A
Stopil je v mračno izbo. Vidi mater ob	otročji	zibeli s sračjo nogó in ugane, da je otrok za	A
se ove zakramenta v premrlih rokah. Ves je	otročji,	mehak: »Krištof zalaški!	A
gledala!« . / . / stran 212 . / »O ti spak ti	otročji!	« ji je mati zapretila s prstom in odgovorila	A
sitni kašelj malo odnehal!« »O ti revež, ti	otročji	‒ na smrt bi se rajši pripravil,« je jokavo	A
prej samozavesten in zagoveden, je postal zdaj	otročji	in jokav; cmerav in neznansko siten. Hodil je	A
oblak je zdrsnil naprej in ‒ šencana reč! ‒ za	otročji	lučaj pred menoj je pokonci sedel zajec, velik	A
sonca. Jelen si je drznil oporekati, da za tak	otročji	opravek ni treba dveh odraslih moških.Som ga	A
sam prav ne pozna ali se neče. On je mehak,	otročji,	kakor je nekdaj bil.In če se je kazal sebi in	A
opere, hlače zašije, juho skuha, in kadar ste	otročji,	da se igrate ž njo.To je za poštenega moža,	A
sem se na obeh. Pravijo, da na starost človek	otročji	postaje, tako se naj pa še z menoj zgodi.Nasovražil	A
ko šiba na vodi. Vendar nihče ni odgovoril na	otročji	klic, vse je bilo tiho; le lahko šumenje na	A
Na misel mu pride, da je v gozdu slišal neki	otročji	glas, katerega je njegov spremljevalec imel	A
govoril Marko. »Gospodar si že, pa še tako	otročji.	Po postavi in pameti si fant za tri Jože.	A
stran 214 . / Saj celo mati, ko pride po	otročji	postelji k dojenčkom, ne ve, ali bo dojila in	A
in jo je uščipnil. »Starec sivi, pa še tako	otročji!	« ga je zavrnila.Lovrač je mislil, da se le tako	A
zdaj prebledel, zdaj spet zardel. »Ne bodi	otročji!	« se je oštel in zavil v grapo, ne da bi se bil	A
nauki. Kaj stojiš in gledaš starca, ki je že	otročji	in ne ve, kaj govori.Pojdi, pojdi tudi ti, obesi	A
pravijo: ‚Grem te ženit.’ Bil sem še na pol	otročji.	Z ženskim spolom nisem imel še nobenega znanja	A
kljuna! Leti, leti izpred mene, ti dekliški, ti	otročji	vran! Ho, glejte jih, tam gredo fantje naše	A
ramo: »Če pa nisi!« Zunaj pred vrati nastane	otročji	vrišč, mala Rezika priteče v sobo in takoj za	A
začuti hipoma kočljivost situacije, svoj težki in	otročji	položaj.Izmisli si stavek in ga ponavlja odlomkoma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani