Nekak silen veter razkošja, ki je izhajalo iz občutka zmage nad vsemi nesoglasji tistega popoldneva. Nedopustno otročji si, se je v preblisku zavedel, a tisti trenutek je avtomatično okrepil pritisk svojih rok okoli njenega pasu, kakor da jo v prešerni nagajivosti hoče vzdigniti s tal. Kakor vzdigneš otroka, ki ga imaš rad, a se hkrati igraš z njim.