oklep (531)

V lice mater Abdalah poljubi, meč opaše in	oklep	nadene. Govori mu mati te besede: »Kdor želi	A
natrosila prek livad! Da bi krog src leden	oklep	odtajala in razdrobila, dobrote v duše bi nalila	A
/ . / stran 28 . / Saj ti si srečno slekla	oklep	trohljivi zdaj; neslà je božja dekla te v lepši	A
si me ustvaril, duhá si iskro mi razžaril, v	oklep	prsteni jo zaprl ‒ zakaj, veš ti! ‒ Ko ilnato	A
poln življenja, ves čas drugače čuti na sebi	oklep	bodeče žice.Mi pa smo mu očitali celó to, da	A
valujočega vetra pa je vročina nepopustljiv bel	oklep,	ki drži telo priklenjeno k beli skali valobrana	A
okoli vratu. A mu je, da bi hitro razvezal	oklep	njenih rok, ker ne mara, da bi se spuščal v	A
čar, ki se je nanj cepila nagajivost. Smeh kot	oklep	za protislovne misli. In jeza, ko se ji zdi	A
ramena in še potem so se njene roke zaprle v	oklep	na njegovem vratu.V njenih napetih laktih je	A
pomiril in zaspal. Zjutraj so mu odvzeli železni	oklep.	Zdravnik ga je preiskal in ukazal:	A
mirna hladnost po vsem obrazu, oster hladen	oklep	okrog vroče glave, razbijajočih senc, rezna	A
reče nenadoma, daljna obrežja in v dlani čvrst	oklep	hladne steklenice hladnega vina, po grlu rezek	A
- Boš videl, je rekel Ot, lep	oklep	nama bo zamrznil na prsih. -	A
kelih tesno priklene na naše telo in kot kak	oklep	stisne do kletke, da ne trepečemo več. Če	A
vanj metali jabolka, ki so se vdrla v hrbtni	oklep	in tam obtičala.In minila ga je vsaka volja	A
znamenje, ki ga ni hotel spregledati. Nadel si je	oklep	dostojanstva, zagrizel se je v svoj velikanski	A
obala in nekaj metrov reke je bilo odeto v leden	oklep.	Tu in tam je bil razpokan in zdelo se je, da	A
oklepale močne roke kakor klešče, kakor silovit	oklep.	Pustil sem jih za seboj, gručo zarotniško, in	A
pripravljen, da potegne svojo želvjo glavo nazaj pod	oklep	in vrata spet zaloputne. »Kaj bi radi?« je	A
rdečega križa, kar da je bolj varno kot tankovski	oklep.	Marko je iskreno upal, da se ne moti.	A
videti njegov poročnik Vit Lazar in njegov svetli	oklep	in bleščeča se čelada z dolgim vihrajočim čopom	A
je spregovoril, »ta trgovec Filip nosi vedno	oklep	in zna menda svoj meč ravno tako sukati kakor	A
nasmehom Filip; a Petacij, ki mu je odpenjal umetni	oklep,	mu zatisne usta s kratko razpravo »de iure hospitii	A
občudovanje in češčenje mogočnega kneza. Kje je	oklep,	ki ga ne bi predrl priliznjeni jezik!Dolgo dolgo	A
glavoprsje, pokriva trda lupina, ki sega kakor nekov	oklep	ob straneh do nog ter je navspred zašiljen v	A
v sneg. Čeprav se je zemlja skrila pod leden	oklep,	je vedel, da bo šlo.Danes bi še v živi kamen	A
razleteli po prostoru, lovili v svoj lesketav	oklep	svetlobo in jo potem odnašali v temnino.Ali	A
Hilbudijem je razjahal stotnik Azbad. Njegov	oklep	se je lesketal v zlatu, lahki šlem je bil okrašen	A
silo, da so predrla vsak ščit in prevrtala vsak	oklep.	Na debelih jermenih so jim viseli mogočni meči	A
Edino on je imel čez jagnječevino na prsih	oklep	iz konjskega roga ‒ dar Hunov. Najtežjo nalogo	A
Svarun ni verjel. Trikrat je imel presekan	oklep	iz konjskega roga, zmučen je bil, pa ni miroval	A
to bi bilá zmaga! Skoraj žalosten mu je snel	oklep	in si ga nadel krog prsi. Kaka moč v Hilbudiju	A
Silnejše prsi od Iztokovih! In ko je odpel	oklep,	je pogledal Hilbudiju pod prteno srajco.Kake	A
razodevajo skrivnosti. Vrač je slekel Iztoku	oklep,	odpel šlem in skrbno umival okrvavljeno telo	A
dvomili, da bi bilá to sovražna četa. Noben	oklep	se ni zableščil, jahali so raztreseno in brez	A
Na glavi je nosil čepko, preko prsi tanek	oklep	iz roga, čezenj vihrajoč škrlatast plašč.Suha	A
pasovi so oklepali ledja, na prsih je žarel	oklep	v čistem srebru, Bizantinke so se pripogibale	A
je udaril ob tla, da je trčil ročnik meča ob	oklep.	Ustrašil se je ropota, srce je plalo v viharnih	A
muki je pritisnil roko na srce, ki mu je bil	oklep	pretesen.Napenjal je oči, pridrževal sapo, prisluško	A
Ne sveti se mu šlem in na prsih se ne bliska	oklep.	Ni vojak iz Bizanca.	A
kakih dvajset Slovenov. Njegov šlem in srebrni	oklep	se je bleščal v soncu.Irena ga je šele sedaj	A
Centurio je pozval sužnja, naj mu pomore odpreti	oklep	ter mu pripravi kopel.Izpraševal ga je, kdo	A
O Devana!« Takoj je slekel	oklep,	šel v kopel, se odel z mehko belo tuniko in	A
svaril. . / . / stran 238 . / »Obleci močan	oklep,	Iztoče. Ogibaj se sumljivih senc, pripaši najostrejši	A
Radovan. Na glavi pozlačen šlem na prsih srebrn	oklep.	Epafrodit se je godcu veselo nasmehnil, ko ga	A
Preteklo je nekaj kratkih hipov. Iztoka je kril	oklep	magistra peditum, zlati orel se mu je svetil	A
Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel težki	oklep	na tla in se zleknil poleg njega na zeleno grivo	A
najboljše vino. Radovan je vlekel za jermen	oklep	po tleh in se bližal Iztoku, ki je zamišljen	A
65 . / Radovan je izpustil jermen iz roke,	oklep	je zevajoč obtičal za grmom. »To imam za plačilo	A
tesno opasani stoje zajtrkovali. Edino Radovanov	oklep	je še tičal za grmom; kjer ga je bil pustil	A
je rekel vojak, ki je stal pred njim in držal	oklep,	da bi mu ga pripel okrog prsi. »Nak!	A
rebra.« Iztok je velel vojakom, da so pripeli	oklep	k sedlu, dva pa sta pomagala Radovanu na konja	A
verig, brez krinke, In sedaj je šel, odvrgel	oklep	in tam za Donavo jezdi na čelu vojakov kakor	A
snel z glave. Zadovoljno je gledal bleščeči	oklep,	ki mu je objemal široke prsi, kjer so se odbijali	A
tolpe, vrh griča. Ob njem šlem, razveznjeni	oklep	in neokrvavljeni meč.Roke pod glavo; oči zaprte	A
segel po Radovanu in ga stisnil k sebi na mrzli	oklep,	da je starec zaječal. »Očka, ti delaš čuda!	A
črtom še mrtvega. Trgaje ob zaponah mu je snel	oklep	iz konjskega roga, ki je bil posejan na prsih	A
njega, kakor bi ogenj njegovega poguma proseval	oklep	in vžigal okolico.Za njim so migotali oklepi	A
praznino, kajti deček si je bil nadel neviden	oklep,	od katerega so se vse njegove puščice klavrno	A
tuje ljudi. Že navsezgodaj se ga drži tisti	oklep	ošabnosti, samozavesti in vsegavednosti, ki	A
Med njimi je bilo mnogo Vlahov ... »V	oklep!	« zapove Turjaški, ko zapazi, da pričenjajo Turki	A
hlapci v sedlu; konjiki naj prebijejo turški	oklep,	a pešci naj se vzpno na fort.Tak je Herbartov	A
zaganjajo se iz smrtnega vrtinca ... A silni	oklep	se krčevito stiska ... Herbartu gine vojska, mož	A
išče si izhoda, prebiti si skuša skozi silni	oklep.	Fej, pljune krvavo peno v spahijo, ki skuša strmoglav	A
vojskovodju. Korak za korakom si zasekavajo v živi	oklep,	k svojemu generalu jih vleče poslednja misel	A
Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon	oklep,	ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj	A
pričnimo!« Poklical je prijatelje, da so mu odpeli	oklep.	Ko se je izluščil iz železja, kazalo se je njegovo	A
»Si, si, signore!« »Tudi	oklep	pripravi, da ga denem nase pod obleko!In meč	A
posmehoval. »O, lepa je, ponosna, velika je; še tvoj	oklep	bi ji nemara bil pretesán, toliko je je na vse	A
puščicami in s sekirami in noži. Marsikateri	oklep	bi zazeval in prenekateri šlem bi se razklal	A
pokrila, tako je mislil oče Petrov, ali železni	oklep	bi se ga ne bil dobro oklenil in prijel.Odloči	A
in laški plemiči, ki so često nosili železni	oklep	pod mašno odevo ter vihteli meč tako ročno kakor	A
Jajaban začne oblačiti svečano opravo: nadene si	oklep	iz kože divjega kuščarja voldapa in ga spne	A
prosi vojskovodja. »Najprej bova slekla tvoj	oklep.	«Z dolgimi, finimi prsti začne odpenjati oklepne	A
popotnega pevca: »Boj je preč in zbogom meč krvavi,	oklep,	čelada! Zbogom vojne!	A
napitke, pa čeprav so ponaredki. Ná ta rumeni	oklep,	« vrže Hela Kseni terizolko in se zlekne na ležišče	A
Spolzne v točko. Razgradi	oklep	iz nesnovi.Razčleni bivanjske pogoje in vklaplja	A
se preodeni. Zakrij ta svoj čudni telesni	oklep,	ki je kakor lupina samodejnika.Nadeni si lasuljo	A
VRNI SE, AROK. VRNI. Sestavi razgrajeni	oklep	iz nesnovi.Ukinja vse tukajšnje bivanjske nujnosti	A
si ti iskren. Tvoja lupina sem, umetnik, tvoj	oklep,	podaljšek tvojih udov, pripomoček tvojim mislim	A
nazaj, ali levo ali desno; štirioglati ploski	oklep	je imel na vseh straneh rokonoge, tako kot oči	A
svetila lepo osnažena čelada, na prsih pa jeklen	oklep.	Bil je manjši od Ahaca, pa prav tak trebušnjak	A
odšel. Ob vsakem koraku je klopotal luskinasti	oklep,	ko je stopal zajetni mož proti grmadi. Vrh grajskega	A
sem moral tolovajem pustiti čutaro, čelado,	oklep,	obleko, meč in srebrne ostroge.No, mojega dragoceneg	A
prednosti. Je kot tank, temna stekla in neprebojni	oklep,	to nama jamči varnost.Glasba je res odlična	A
Prave ljubezni sklep je močnejši kakor železen	oklep.	◆ Prave pohvale so tiste, ki nam uidejo.	A
skriti kot lobanje ‒ sedaj pa se je na mah strl	oklep,	ki jih je tiščal in zdrve le so, kakor da bi	A
Zagledala je Viteza, oblečenega v škrlaten	oklep,	ki je na vso moč galopiral proti njej in vihtel	A
nenavadnega vojaka. Oblečen je bil v pločevinast	oklep,	ki mu je zelo slabo pristojal, na ramenih pa	A
ki se mu je svetlikalo v laseh in mu ožarjalo	oklep	s tako lučjo, da ga jo je kar slepilo - konj	A
toči vodo iz reke Nil čez zlati svoj	oklep.	Kako veselo se reži in	A
hladna in brezčutna, da na sebi nosi bodičast	oklep	sinove smrti in se zapira pred dobrohotnostjo	A
je začutila, da bi si morda, če bi razneslo	oklep,	lahko utrla pot v novo življenje. Sama ni bila	A
majavo stali pred njo; malce sta spominjali na	oklep.	Izpod modrčka je visel niz korald.	A
prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v	oklep	pravice in z nogami, obutimi v pripravljenost	A
pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si	oklep	vere in ljubezni, za čelado pa upanje v zveličanje	A
smrekovih iglicah. Na trhlem parobku odloženi črni	oklep	mobitela: ura teče, datum utripa.Zveza z življenjem	B
osebnosti, kar jih je v Vzhodni Evropi lomilo	oklep	največjega in hkrati najbolj zablodelega eshatološkega	B
priviharili mrzli vetrovi s severa, odeli v ledeni	oklep	skalnate vršace in zasuli z belo odejo ravnice	B
traja nepremičnost še dolgo časa preden mišični	oklep	popusti in se ponovno zleknemo.Tisto o čevljih	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani