mladenič (4.584)

tedaj mene goníla; si hotela sama biti? ‒ In ti,	mladenič,	ti mrčes, ti se podstopiš nevesto Matičkovo	A
Za božjo voljo, Nežka, poglej, kakšna sem!	Mladenič	bo zdaj tukaj. NEŽKA Ta božček se meni prav	A
Še druga častna dela so, od katerih lahko tak	mladenič	živi. JANKO: Tega pa ne maram.	A
vami srečna vsaka soproga. Kotnik je dober	mladenič;	sam Bog ve, če bo dobil službo. LEŠNIK Dobil	A
res je to. Ta Kotnik je priporočila vreden	mladenič.	LEŠNIK Z eno besedo, gospod Čuren, ta vest	A
navadno, naravno, samo ob sebi umevno. Kateri	mladenič	bi se hotel sicer ženiti?Dolgovi na moški, dote	A
Ali nisem prav storil? Tak pošten, priden	mladenič!	ČUREN Meni se zdi, da ste se vi, gospod Stopar	A
HELENA Oh, saj ni takšen; pošten je, blag	mladenič.	KOREN Ravnokar te je snubil.	A
malenkost brez pomena. Gospod Milan je izboren	mladenič,	blaga duša, plemenit značaj, akademični slikar	A
Helena. Spoznal sem, da je gospod Milan pošten	mladenič.	Helena, daj roko gospodu Milanu! HELENA (mu	A
pogovorov, težka vrata se odprejo. JASNOVIDKA: Ta	mladenič	je pa ves čas zunaj čakal?... Saj sem tej lepi	A
zvezd pozemskih luč temnil nebeško. In kakor se	mladenič	veselí, kadár na pete stopa zimi stari veseli	A
vsa Verona hvali ga, da je spodoben in pošten	mladenič.	Ne htél bi za bogastvo vsega mesta, da bi razžalil	A
Kaj ni te strah? Rotim te, o	mladenič,	ne vali mi na glavo nove krivde, če besnega	A
zapisan v zlé usode črne bukve! Pokopljem te,	mladenič	moj ubiti, v grob zmagonosen.- Grob?	A
prosim vas ... Vi ste še zmerom tisti ženialni	mladenič	... Vaša muza ne počiva.	A
bila še majhna dvanajstletna deklica in jaz	mladenič	ne mnogo starejši, vžgalo se je moje srce zanjo	A
je očarala, ko bi moj sin Celjan ne bil in še	mladenič	golobrad. POROČNIK Čast vam gospod, jaz prinašam	A
odcvetel, mladosti že čas zvonil je pokop Kot resen	mladenič	še kito sem spletel, položil jo materi zadnjo	A
seč, popevajo večerne pesmi ptice, nasloni se	mladenič	krepkih pleč na koso, tiho vpraša nežno lice	A
na klopi sredi cvetnih leh. V tem gradu je	mladenič	sedal na stol ob oknu mnogokrat, mladenko lepo	A
gledal, poslušal verno spev krilat. In vedel ni	mladenič,	kdaj, ni vedelo dekle, zakaj ljubezen kakor	A
je na vrt sedet, molčale pesmi so nje grla.	Mladenič	jo je hodil zret; obeh je svètla nada mrla.	A
hodil zret; obeh je svètla nada mrla. Tedaj	mladenič	je kist prijel, oči na deklico uprte, na sliki	A
ljubi moj ženin, kako? On naše vasi je najgorši	mladenič,	a tvoje obličje blédo, suhó.« *	A
Delfov ti? . /\ .. stran 124 . \/ Morituri	Mladenič	šel je pozno v noč domov, tam sredi loze v cerkev	A
in peli litanije so brez grl... Ej, to jo je	mladenič	proč udrl in ni rešitve čakal od zvonov... Tako	A
mojà: da bila bi ženka mu, lepa gospa, ta lepi	mladenič	te snubi; iz srca bi rad bil zakonski ti mož	A
stara le osemnajst let. . / . / stran 51 . /	Mladenič	obljubi ostati ji zvest, se noč in dan jokal	A
zaljubljeno v njega obrača oči. To videt′,	mladenič	se Urški približa: “Al hótla bi z mano plesati	A
‒ Podal ji	mladenič	prelepi je róko, in urno ta dvá sta po pódu	A
‒ Tak se zažene, se pozneje ustavi	mladenič,	Črtomir pri sebi pravi. Zbudi ga ′z misel teh	A
žalostno, kak na svetu se brez veselja živi ...	Mladenič	šel tod osorej, slišal pesem to, kot še nikdar	A
žalostno, kak na svetu se brez veselja živi...	Mladenič	šel tod osorej, slišal pesem to, kot še nikdar	A
pa tvoj mili rod s tebó! Kaj samec pohajaš,	mladenič	bled! Glej jasno nebó se nad tábo razpenja;	A
razvédri si temni obràz. Zgerbančeno čelo,	mladenič!	si vgladi: Veseli hvaležen se zlate pomladi	A
tesar pa tesarja zaupno tako nagovarja: Dé prvi,	mladenič	vesel: »Te dni bom nevesto si vzel, za sé in	A
99 . / Sanjaču Po tihi noči mesec plava,	mladenič	tožen zre v nebó, zamišljena njegova glava,	A
hiti, pogosto po vodi obrača oči. Ko vidi	mladenič	mlinar′co lepó, sladko se nasmeja, jo vpraša	A
Oj mlinar′ca zala, se mene bojiš?« »	Mladenič,	nikamor jaz zdaj ne hitim; se mladih in zalih	A
ko mlinar′ca mlada domov se ravna, ko zali	mladenič	po vod′ odvesla. Takole je mlinar poprašal ženo	A
bolnikov. Na strašno bolniško posteljo prikovani	mladenič.	Mučenik svojega krutega trpljenja, ozdravi!	A
bolniki prvih mesecev tudi Slavo, po letih še	mladenič,	po stasu orjak, po izrazu in vedenju pa že zrel	A
in se razgovarjali. Tona Špik, takrat vitek	mladenič,	je razkladal prijatelju in meni poti, ki se	A
z roko name, se zasukal na peti kakor vitek	mladenič	in odšel. Tako čvrst je ostal še dolgo let.	A
A vi ste mlad!	Mladenič	ste!Nekaj vas je izpodneslo.	A
razgretimi lici in čmernim pogledom. On je lep	mladenič,	gladkih lic s čisto majhnimi brčicami, vitkih	A
V Trstu je, trgovski hlapec. Čvrst	mladenič,	veseljak, lahkomiselno podjeten pri dekletih	A
Fanta od fare! No, ti si še	mladenič,	s tabo se ne bom primerjal; a tudi Drozeg ni	A
vprašal. »Sior Nando? Ej, sior Nando je kakor	mladenič...	kaj pa, vi ste bili tedaj zmeraj na pošti -	A
je bilo ime Najdù: Najdù je osemnajstleten	mladenič.	Velik je in močan.	A
nekoliko naslonjen nanjo, ležal okrvavljen	mladenič.	Vrat je imel prevezan z belim prtom, raje rdečim	A
dihala ponos in plemenitost.« Pred njo leži lep	mladenič,	ves v ranah.Dekle, ki nosi na glavi lovorov	A
Tu se je zmotil.	Mladenič,	ki zdaj sedi v naslonjaču blizu njega in se	A
njem globlji, kot more stari gospod presoditi.	Mladenič	je star petindvajset let, za njim so leta življenja	A
vojakov že vzpenja v odprte živinske vagone.	Mladenič	s fotografije skoči čez stranico kamiona.Okrog	A
priganjanja, ki je običajno za vojaške transporte.	Mladenič	s fotografije se med množico teles v sivih	A
spremlja topot vojaških čevljev v vagonih.	Mladenič	s fotografije nervozno maha z rokami in nekaj	A
roko in se obme proč. . / . / stran 46 . /	Mladenič	se oddaljuje in pogleduje nazaj, kjer se že	A
roko skozi odprto žrelo bližnjega vagona.	Mladenič	se z obema rokama oprime ponujene desnice in	A
vojaki naglo potiskajo po ozkih tračnicah.	Mladenič	s fotografije se nasloni na debelo leseno steno	A
križa je stal, ob nekakšen steber privezan,	mladenič	s skladnimi, a nekoliko okorno izrezanimi in	A
rane zacelil. V kotu je hropel in sopel	mladenič.	Lepo obličje mu je pačilo mehurjasto tkivo, ki	A
svetlimi grebeni. Prihodnje dneve in noči je	mladenič	spregovoril.Manj je bilo mehurjev na njegovem	A
udarjalo ob čeri in hrumelo in klicalo: pridi.	Mladenič	je stal in omahoval.Pridi, je mignil galjot	A
Pridi, je mignil galjot. Sunil me boš, je rekel	mladenič.	Še enkrat me boš sunil na morsko dno.	A
Galjot je stal na robu stene in gledal dol,	mladenič	pa si je z rokami zatiskal oči in mehurje.Ne	A
vendar z jasnim zvokom, ostrim, glasnim.	Mladenič	je tekel noter.Ko se je vrnil, sprva ni videl	A
Goltaj dim.	Mladenič	je pokašljeval in se dušil.Oči so mu stopile	A
- Ne, je onemoglo odmahnil	mladenič,	ne vina iz okužene vasi, kjer so beli križi	A
ga je z odejo in ga spravil v bližino ognja.	Mladenič	je v hipu zaspal.Sedel je poleg njega in čutil	A
imela, je povezal 2 odejo in na konjev hrbet.	Mladenič	mu je voljno sledil, ko ga je spravljal v nerodno	A
- Hudič, je rekel	mladenič.	Zakaj me tako prekleto žge v trebuhu.	A
polsen zganilo nekakšno gagljanje in pljuvanje.	Mladenič	je slonel ob steni.Kozla, je pomislil Johan	A
Toda prav to jutro, kakor nobeno doslej, je	mladenič	stopil za njim, ob njem in mu molil tisti papir	A
- Ni vam treba, je rekel	mladenič,	to je svobodna dežela. -	A
Bolečina je rinila skozi lično kost proti očesu.	Mladenič	je pritekel za njim. -	A
vedeli, da bo treba v Kelmorajn plavati, je rekel	mladenič	iz te skupine, plavati in se po riti dričati	A
- Ne boste tepli župnika Janeza, je rekel	mladenič	z oglatimi rameni in, ne da bi koga še kaj vprašal	A
ni hotela niti pogledati, kaj šele obdržati.	Mladenič	sklene, da bo sam z njo govoril, meneč, da kadar	A
sonce proti njim temno. Ko je ta zaljubljeni	mladenič	spoznal, da ni upanja, da bi Agnes pregovoril	A
pretepsti onega grenadirja... To je bil svetlolas	mladenič,	pogledoval je za Katarino; kadar je mogel, se	A
bojeval v njem, za svojega nečaka Franca Henrika.	Mladenič	je bil lep in pameten, baron je bil prepričan	A
zaprepadeno in noro gledala. Kaj pa hočete, je rekel	mladenič,	pustite naju pri miru, kaj pa hočete od naju	A
bursi pri Jagnjetu devetnajstletni sholar.	Mladenič	negibno stoji ob oknu in gleda v prebujajoče	A
Crispis. Nisem ne moški ne ženska, ne devica ne	mladenič,	ne starka ne starec, nisem niti razvratnica	A
naj ga ustreli. Sosed mu ni mogel pomagati in	mladenič	je med blaznim kričanjem izdihnil. Madžarka	A
splašeno odmaknil. Trezni, a odločni in bojeviti	mladenič	se je obrnil k občinstvu in glasno rekel tja	A
okrog sebe. Čudno se mi je zdelo, je rekel	mladenič,	da tako mirno govori, brez kakršnega koli zanosa	A
Profesor ni odgovoril. No, kje ste bili? je ponovil	mladenič	v tišino, ki ni bila več samo mučna, ampak že	A
časopisov. Zaradi časopisov pijejo! je zaklical	mladenič	in dvorana je izbruhnila v krohot.Ja, zaradi	A
vsak dan se kaj zgodi in ... negotovost ...	Mladenič	ga je nepremično gledal, vsa dvorana ga je gledala	A
in profesor je umolknil. No? je spet vprašal	mladenič.	Bote dahnili ali ne boste?	A
starejšemu je postalo jasno, da med Špartanci takšen	mladenič	že kot otrok sploh ne bi preživel. Okolje in	A
oprostite in napravil korak proti vratom. Črni	mladenič	se je s hrbtom naslonil nanje.Od tod se seveda	A
dekleta s čokoladno dermo. Tudi momljajoči	mladenič	se je vmešaval v pogovor, samo tisti tretji	A
žepih, zložiti na tla, kajti mize tukaj ni bilo.	Mladenič	z verigo se je nenadoma hudo razburil.Med oddanimi	A
starega starca. Ne otrok ne starec ni bil, bil je	mladenič,	mladenič skoraj mož, so mi povedali, silen,	A
Ne otrok ne starec ni bil, bil je mladenič,	mladenič	skoraj mož, so mi povedali, silen, zdrav močan	A
skoraj mož, so mi povedali, silen, zdrav močan	mladenič,	so povedali, mlad mož, čvrst, zdrav, ki bi gore	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani