lok (1.360)

obraz, tako okruten ko na zaljubljenca nameri	lok!	ROMEO O da ljubezni bog do cilja - srca	A
Amorja, ki pride z očmi zavezanimi, v rokah	lok	iz palic izrezljan in živopisan - kakor tatar	A
pogovora zve, mu lica rudeče obledé. Po strunah	lok	góri in dóli drvi, de zadnjih strun ena odleti	A
odtisnjena misel: Šepet je ujetnik molka. Molk je	lok	do besede. Živa smer Steklena skala in njeni	A
da mi od konca delo je začeti, svoj prožni	lok	še enkrat mi napeti, klečéplaz, v te, da bode	A
Kot obroč večera. . /\ .. stran 44 . \/ Kot	lok.	XI.	A
ptic. Igrive so neba odprtine, čaroben sveti	lok.	Past je skrita v trnju, osatu.	A
stran 130 . / Ostri ritmi Jaz sem zlomljen	lok	nekega kroga. In sem strta figura nekega kipa	A
pari, odpreti moram grob, odpreti hlev. Napet	lok	grčav v roki je kozavi. Zapahnjen veter hlipa	A
prebodle so ga v sanjah trave drafne. Zlomila	lok	je v zaneseni spravi pomirjujoča in zaspala	A
Na severozahodu je to območje omejeval alpski	lok,	ki je s svojimi izrastki zapiral oziroma oteževal	A
najbolj trden dokaz, da so ta civilizacijski	lok	naseljevala od pradavnine sem ljudstva enega	A
slovensko poselitveno območje, jugovzhodni podalpski	lok	med Donavo in Jadranskim morjem, je polno arheoloških	A
prostoru je pljuskalo v jugovzhodni podalpski	lok	iz dveh smeri: iz severnoitalskih ravnin in	A
ki vzdrgetava, da se hrbtenica zvija kakor	lok	pod ukazom koščenih prstov, kakor bok trudne	A
na najnižji terasi, kjer pa so se takoj kot	lok	nad violino usločile nad njim meter dolge klešče	A
kristali rdeče zamigotajo v mraku in zarišejo	lok	skalnatega ovinka, ki ima okna nad spečim jezerom	A
Ustavil se je. Tam, kjer je bil	lok	ovinka najbolj vzbočen, je namreč ob majhni	A
žilnatem vratu, v grlu jim glasno klokota: »	Lok	- lok - lok!« Take veselice še ne pomnijo	A
žilnatem vratu, v grlu jim glasno klokota: »Lok -	lok	- lok!« Take veselice še ne pomnijo	A
vratu, v grlu jim glasno klokota: »Lok - lok -	lok!	« Take veselice še ne pomnijo.	A
mojimi očmi vzbočil pisani, prečudoviti, mavrični	lok	življenja.	A
vzkliknil in skupina se je razklenila. V širok	lok	so se raztegnili in med glasnim vzklikanjem	A
poleno, potegnjeno iz tistega ognja, ognjeni	lok,	ki ga je delal pridigar z vihtečim polenom:	A
zanihala, potem pa v svetli krivulji zarisala	lok	navzdol in nazaj.Zdelo se mu je, da je slišal	A
del obličja. Vsak je nosil lahek ščit, tul in	lok	na hrbtu, sulico v rokah in na strani meč ali	A
zazvenijo drugače. Potem ‒ potem samo še usloči	lok	in trkne z njim ob kobilico.Če se vrne povsem	A
mu je dlani po kobilici in mu pomagal voditi	lok,	da so tudi strune le ječale in cvilile.Mati	A
očetov nasvet ali napev, že je stari vlekel	lok	drugače in mu pel drugo pesem.Le na hipe je	A
živeli njegovo žalost. Potem je goslar odmaknil	lok	in je takole rekel: Kaj sem napravil?Nič nisem	A
se je udobneje namestil in je znova pristavil	lok.	Ne meneč se za začudene poglede, je zagoslal	A
Razgrnil je cunjo čez kolena in previdno zavil	lok	in violino.Le s kančkom očesa je vmes popazil	A
tako gledanje, je dvignil gosli in pristavil	lok.	Strune so v prostoru zazvenele povsem drugače	A
Zdaj jima ni več bitka tod, kajti napeti	lok	poltenosti se hrstljivo usločuje, čas zavzetja	A
rdeči bager. Še med kričanjem je nastavil	lok,	pomeril in zadel Tjaža v nogo, zasadil je vanjo	A
upiral oči vame, odstavil pa ni steklenice, še je	lok	‒ lok ‒ lok teklo vanj, pre den jo je dal od	A
vame, odstavil pa ni steklenice, še je lok ‒	lok	‒ lok teklo vanj, pre den jo je dal od ust.	A
odstavil pa ni steklenice, še je lok ‒ lok ‒	lok	teklo vanj, pre den jo je dal od ust.Zdaj se	A
bile tekme, komu bo strela zletela najviše.	Lok	je bil manj umetna zgradba, ki jo tudi danes	A
njegove roké sekira in meč, pastirski korobač in	lok.	Šla je zato veselo samá po risovo kožo, pogrnila	A
mu je zdrknil s hrbta, poleg njega je položil	lok,	bojni nož je pa skril za kratke hlače iz jagnječevine	A
roka je segla po strelici in jo položila na	lok,	prsti so krčevito držali za škrto, ki je že	A
Iztok je čepel na skali ‒ okamenel. Mogočni	lok	je stal pokonci, najboljša strelica je sedela	A
vojskovodja bo pod njim. Iztok prime trdneje za	lok,	tetiva se prične napenjati, lok se krivi ‒ še	A
trdneje za lok, tetiva se prične napenjati,	lok	se krivi ‒ še deset korakov. Iztok se dviga	A
še deset korakov. Iztok se dviga izza vej,	lok	je upognjen do skrajnosti. Drink, tetiva je	A
nasprotnega brega; marsikateri mladec je kriknil,	lok	mu je padel iz roké, sam se je zgrudil in zakotalil	A
razočaranje, da je Tunjuš hinavec! Ko bi bil imel	lok	in strelico in da je bil blizu tega Huna, brez	A
široko odprta. Na vsaki strani je nosilo mogočen	lok	v zidu šest stebrov iz rdečega marmora.Na zidu	A
Radovana, ali se razume njegov sin Iztok na	lok.	Ko je Radovan pritrdil, je ukazal Grk dati Slovenom	A
zmago Belizarju, zato naj bo plačan in slavljen	lok.	Epafrodit je poslal Melhiora do Radovana in	A
se odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel	lok	in zasedel konja, katerega še nihče drug ni	A
prvem, drugem, napne pri tretjem, trenk ‒ vsak	lok	je počil.Hladno je metal lepo rezljano orožje	A
Slednjič se je odločil za velik, neroden	lok,	prav barbarski. Nato si je izbral strelico,	A
Bizanca. Iztok je zataknil strelico za pas, prijel	lok	z levico, z desnico brzdo in planil kakor pero	A
pridrevil mimo katisme, roka je segla po strelici,	lok	se je dvignil, nastala je tihota, kakor bi se	A
/ stran 130 . / ga bojevnika, vé, čemu nosi	lok,	vé, kako se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer	A
sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: »	Lok,	lok, lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji	A
Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok,	lok,	lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji glave	A
ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok, lok,	lok!	« Iz gošče so pomolili še štirje konji glave	A
oprtani z loki in puščicami. Pograbil je največji	lok	in si vrgel težak tul na hrbet. »Konje na suho	A
zakričati nisi utegnil, še pomisliti nisi mogel na	lok,	zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z	A
ves poln sladkega vonja, kipečega iz leh in	lok,	je božal Alešu lica ...Kaj pa je počel Aleš v	A
tja drži!“ Pokazal je proti nebu - svetel	lok	je bil tam razpet, topeč se v razbeljenem srebru	A
zvoniku je zvečalo, kakor da bi drgnil plašen	lok	narahlo in v dolgih presledkih po debeli struni	A
ljudstva! Kadar jih objamejo tvoje roke, zapleše	lok	po strunah, bodo pijana vsa srca, pijane vse	A
Silne gosli je zibala v levici, desnica pa je	lok	držala.Tako je lomastila senca preko zemlje	A
srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici	lok	in je zagodel.Takoj se je zgenilo v mrtvi hiši	A
pobožal tista rdeča, vroča lica. Takrat se je	lok	ponevedoma dotaknil strune in jeknilo je, kakor	A
pomislil Kurent. Vzdignil je gosli, narahlo se je	lok	dotaknil strune; kakor iz velike daljave, od	A
žalostno pridigo; zazibal je gosli, vzdignil je	lok.	Pesem je zapela preko črne doline.	A
Kurentu je vztrepetala desnica, ki je držala vitki	lok;	zapela je pesem tako vesela, kakor jo le koprnenje	A
levici je zibala gosli, v desnici je držala	lok.	In njena pesem je bila kakor posmehovanje ubogim	A
razbeljeni žar svojih teles, so najeli gosli in	lok,	da bi zaglušili vriskajoči krik poželenja, ki	A
dišečih njiv, nikoli več prostranih, zelenečih	lok;	vse je utonilo, za zmerom ugasnilo za gorami	A
več ne spoznale tistih dišečih njiv, zelenih	lok,	šumečih gozdov; tujca bi pozdravila tujina,	A
spuščale globoko v podóčje. Drugi dvakratni	lok	je rezal lice podólž ter zatonil v kotu pod	A
povesila je glavo in ni več videla ne zelenih	lok,	ne košatih kostanjev. Do sobote je domovala	A
gore, vsa noč gori! Silen, žareč, plapolajoč	lok	od svete Ane do Rožnika, od Preserja preko Borovnice	A
mlaji, preko ceste pa se je bočil veličasten	lok,	z zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo	A
nadaljnji beg, a s svojo glavno silo ustroji	lok	in strne okrog turških praporov obroč.Dušman	A
seveda ni mogel požgati. Vzela sva vsak svoj	lok	in se zapodila na veliko odpravo razdiranja	A
do župnišča, navadno pa sem naredil še daljši	lok	čez travnike in skozi sadovnjake, sem to pot	A
njegovem zelenem vejevju je tičal človek. Napet	lok	je bil položil po svojih kolenih in sedaj je	A
opletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela	lok	in tul. Ostrorogi je obstal, razširil svoje	A
možitev. Ostrorogi Jelen je skril sulico,	lok	in tul v gost grm. Vrnil se je nazaj na jaso	A
poskočil na travo. Hitro je poiskal sulico in	lok	in stekel po strmini navzdol proti jezeru.Mudilo	A
Potem bi težko sledil soma. Pregledal je še	lok	in puščice in sulice in si pripravil tudi sekiro	A
odmotavala. In ‒ kakor bi sprožil najbolj napet	lok,	je vzdrhtelo Jelenovo telo.Ost je siknila skozi	A
ni ljubilo dvigniti se in seči po puščico in	lok.	Sonce se je nagibalo že k zatonu, ko se je Jelen	A
prihuljil za ovele veje breze. Pripravil je	lok	in potegnil iz tula na hrbtu puščico, da jo	A
Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalo napeti	lok.	Nak.Sam sebi bi delal škodo. Nak.	A
Prvi hip je res hotel seči po puščico in napeti	lok,	pa si je brž premislil. Ostrorogi je stal nepremično	A
začel jezljivo bevskati. Ostrorogi je segel po	lok.	Popravil si je na neokretni roki z jermenom na	A
kaj naj ukrene. Že je pričel počasi dvigati	lok,	da izstreli puščico kar na dobro srečo, pa mu	A
Ostrorogi je pa počasi, komaj vidno, napenjal	lok.	Ris je obstal in se prihuljil.	A
oglašali vedno bliže. Ostrorogi je pripravil	lok	in puščice in pustil, da je veter sam gnal drevak	A
spoznal, da lete naravnost proti njemu. Napel je	lok.	Ujel je zadnje trenutke.	A
Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgoščala.	Lok	je postajal čimdalje ožji, skoraj v krog so	A
drevak. Jelen je stal na rilcu in držal v rokah	lok	in puščico. »O!« je vzkliknila Kodrolaska.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani