»Umri!« je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu. Toda Tunjušev konj je odskočil kakor mačka, zamah je žvižgnil po zraku; preden se je okrenil Iztokov zadrvljeni konj, je sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok, lok, lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji glave in sami od sebe zdirjali za Tunjušem.