ljubiš (470)

Veronika. VERONIKA se smeje: Si živ in	ljubiš	še?... Jaz sem ležala v grobu za temi durmi.	A
drugega našel? MATIČEK Mojo Nežko. NEŽKA Jo	ljubiš?	MATIČEK Ko bi tolikanj jezikov imel, kolikor	A
učena kakor ti; imam le eno. MATIČEK Me zelo	ljubiš?	NEŽKA In kako zelo!	A
Vzemi še ta prstan in nosi ga za znamenje, da me	ljubiš.	GOSPA se prikloni: Nežka vse vzame.	A
menijo, da ne? ŠTERNFELDOVKA In ti ga tudi	ljubiš?	MICKA Al imajo morebiti kaj čez to?	A
Saj to bi moral vedeti od vsega začetka ... da	ljubiš	pse, ne pa ljudi; če sem jaz žalosten, te nič	A
SONJA: Prav zares se spoznam. MILKA: In ... ga	ljubiš?	Premolk.	A
Pomislil sem nate. Da me	ljubiš	in čakaš.Noga si je kakor sama od sebe poiskala	A
Zakaj pa si o tem tako prepričan? IGNAC: Ker ti	ljubiš	človeštvo, ne pa nje.In sebe, sebe še bolj.	A
kakor sem jo ljubil jaz. NOVLJAN: Kakor jo	ljubiš!	MRVA nadaljuje, grenko: Nikoli ne!	A
če sem jaz umazan? Ti si ljubil Nino in jo	ljubiš,	tako otročje in mésečno, kakor ljubi človek	A
Sestra, bodi odkritosrčna: ali me resnično	ljubiš?	MARTA: Čemu vprašuješ to?	A
toliko moči, da bi stopil za korak nazaj ... Ti me	ljubiš,	a jaz ne maram poleg sebe nikogar, ki me ljubi	A
vstane, proseče: Saj si rekel, Maks, da me	ljubiš...	MAKS: Fej, kako te je že vso zastrupil ta	A
FRANCKA: Zakaj si prišel in si rekel, da me	ljubiš?	MAKS: Ker sem te ljubil, kakor te danes ljubim	A
oblasti in našega bogastva. Jaz hočem, da me	ljubiš,	Francka, da se smehljaš veselo in ponosno, kadar	A
Kaj sem ti storila? Pomozi, Bog - saj me ne	ljubiš	več! Napol v objemu govorita Jacinta	A
postalo megleno pred očmí ... Povedali so mi, da jo	ljubiš	in da ti ona vrača ljubezen; da si si jo osvojil	A
Zakaj nisi priznal, da si se me naveličal, da	ljubiš	drugo, ki te zná lepše zabavati, kakor jaz.	A
IVANKA: Doktor Strnén? In ti ga	ljubiš?	PAVLA: Jaz ga ljubim in pojdem z njim, -	A
Ti sam si sanjal kakor jaz, - a danes me ne	ljubiš	več in obupavaš. STRNÉN: Razumi me, ljubica	A
njihovim zakriva noč, a naj dobé me, če me ti ne	ljubiš.	Boljše, da njih sovraštvo me ubije, ko da brez	A
dostojnostjo zunanjo zdaj! Povej mi, Romeo, ali me	ljubiš?	Vem, da porečeš dá in ti zaupam; a če prisežeš	A
Romeo! Dáj, reci mi naravnost, če me	ljubiš!	Ali če misliš, da sem se prehitro vdala, hočem	A
Zmerom! . / . / stran 24 . / ‒ In ti tudi njega	ljubiš?	Močno?	A
tvoje, ker si ti v njem. In ti praviš, da ga ne	ljubiš!	GROZDANA A on mora tudi mene ljubiti.	A
ZORISLAVA Ljubo, srečno dete. Saj znam, da ga	ljubiš,	da ti je srce polno.Plakaj, plakaj.	A
Jaz te ne zametam. TUGOMER Zakaj me ne	ljubiš?	ZORISLAVA Čuj.	A
moj Neklon naj bo moj. ZORISLAVA Ali ne	ljubiš	svoje domovine, da bi mu branila v boj zanjo	A
ljubiti te, reci mi, da je greh, reci, da me ne	ljubiš,	samo daj mi, da te vidim pri sebi, da si mi	A
Glava ti je polna? Srce ti je polno, ti me	ljubiš	tudi, o reci mi to, le enkrat. VERONIKA Ne	A
Samo še eno ti povem. Če me	ljubiš,	če hočeš, da bom mogel enkrat zvati te pred	A
žene, česa je ona za tebe zmožna, dokler jo ti	ljubiš,	dokler jo ti za svojo imaš.In to je za vselej	A
njega ne spoznala, povedal bi mi bil ti, da me	ljubiš,	ne li?In vzel bi me za ženo bil.	A
Amerikanec slabo in mehko. Kaj me res ne	ljubiš,	Ema? Emica, kaj je mogoče, da me ti ne ljubiš	A
ljubiš, Ema? Emica, kaj je mogoče, da me ti ne	ljubiš?	Ema gleda proti ozadju.	A
da bom njegova žena. Amerikanec. Ti ga ne	ljubiš!	On ni mož za te!	A
O, moja, moja... Reci, ali me zdaj	ljubiš?	Ali me ljubiš?	A
Reci, ali me zdaj ljubiš? Ali me	ljubiš?	Ema leži omamljeno v njegovem naročju.	A
Pustite me! Amerikanec. Ti me	ljubiš!	Ema.Ne vem!	A
‒ Ti	ljubiš	me iz duše svoje svete, in tvoj pogled tej duši	A
te, tvojo polnost in praznoto? Ti črtiš in	ljubiš	vse, svet, življenje, smrt, samoto ... Jeseni	A
kakor so moški vsi, listek poljubiš, češ da ga	ljubiš,	da ti zanj srce gorí... Z listka lic vedrih smukneš	A
Ha!... Pokazala bi rada, da ne	ljubiš	me, ne maraš; da me ljubiš, jaz povem ti, ker	A
Pokazala bi rada, da ne ljubiš me, ne maraš; da me	ljubiš,	jaz povem ti, ker samà tegà ne veš. Dan bo prišel	A
/\ .. stran 25 . \/ Res, deklica, ti me	ljubiš	Res, deklica, ti me ljubiš? Saj ni povedati	A
deklica, ti me ljubiš Res, deklica, ti me	ljubiš?	Saj ni povedati greh, kar berem tak čisto, tak	A
ljúbit′ moram vse ljudi, tak vera moja me uči, al	ljubiš	me; judovska hči?” Odtegne bele mu roké, v oči	A
ogledujem, zakriti jeze ni ti moč ljudem. Tako, al	ljubiš	me, al me sovražiš, kak bi ti ustregel, siromak	A
tvoje te ljubila, kdaj pa kdaj, in ti me	ljubiš	po svoje, ne silno, kot sem si jaz	A
teh objame temna žalost mi srcé ... O, ne	ljubiš	me, vesélje: slavca pesmi te spodé!	A
obstanejo pušíce, mile tožbe obmolčé. Ti me	ljubiš:	vsega svéta hvala naj se izgubí. Ti trpíš	A
sladko, kar jaz nísem, nísem smel. Če me	ljubiš,	dèkle moje, če razumeš, kaj trpím kaj	A
dní, da kakor jaz te ljubim, zvestó me	ljubiš	ti. Kedar v očí sem krasne ti gledal	A
okó - sladkó bi sanjal kakor prej, da	ljubiš	me zvestó. TOŽNO JE ŽIVLJENJE MOJE	A
da na večno te imám, tudi tí me več ne	ljubiš	spet sem sam, brez upa sam. Prav imaš	A
upa sam. Prav imaš, mladenka mila, da ne	ljubiš	me zvestó: svet ustvarjen je za srečo	A
v srce vlilo mi nebó? Da me ti nič več ne	ljubiš,	kaj še ní zadosti tó? Naj bi trpel še	A
trepečeš, dragi, kaj je tebi Julijan?“ ”Da me	ljubiš	iz vse duše, ne prašala bi, Milena, kaj	A
V trenotku blaženem si mi dejala kakó me	ljubiš.	Nemo čas hití in tvoja z njim beseda je zbežala	A
poljubljaj me več, draga, več ne reci, da me	ljubiš	- s svojo strastjo nepošteno pogubila	A
poljubljaj me več, dragi, več ne reci, da me	ljubiš,	s svojo strastjo nepošteno ti pogubil	A
pa sem sklenila rôke: �j mi dete, če me	ljubiš,	kaj sem ti storila, dragi?‘ in klečala	A
željàh pretežko je živeti; četudi ti ne	ljubiš	me, jaz nočem več trpeti. Objamem in	A
trepeče, gledaš me takó boječe -- kaj ne	ljubiš	več me ti? Zašumelo je drevó, luna	A
poljubljaj, ne objemlji, ne govori, da me	ljubiš	... S svojo strastjo nepošteno pogubila	A
... Ti me hočeš ... ti me	ljubiš;	s svojo strastjo nepošteno ti pogubil	A
kopréno, zatrepeče glas ji v polutemi: ”Ako	ljubiš,	knez, življenje svoje, hitro konja brzega	A
pa sem sklenila róki: �j mi dete, če me	ljubiš,	da ne ginem od obupa ...‘ In klečala sem	A
NEOBJAVLJENE PESMI ODKAR ME	LJUBIŠ	Odkar me ljubiš, srcé mi grenka bol	A
OBJAVLJENE PESMI ODKAR ME LJUBIŠ Odkar me	ljubiš,	srcé mi grenka bol teži; v najlepših hipih	A
. / . / stran 107 . / ČETUDI TI ME VEČ NE	LJUBIŠ	Četudi ti me več ne ljubiš, jaz ljubim	A
TI ME VEČ NE LJUBIŠ Četudi ti me več ne	ljubiš,	jaz ljubim vedno te zvestó; in vredna	A
. / TI SAM SI DRAG SI Ti sam si drag si,	ljubiš	se na sveti, ti sam si mati si in oče svoj,	A
stas tvoj ‒ jela ni tak tenka, srce pa ‒ ne	ljubiš	ti me, in ‒ le to zanič, mladenka! Marica	A
/ Ti sam si drag si Ti sam si drag si,	ljubiš	se na sveti, ti sam si mati si in oče svoj,	A
‒ v čisli Serce ti bodi vedno in povsod; Ko	ljubiš	domovino svojo, misli: Človeku brat je človek	A
Vasovalec 51 Za slovo 52 Zadnji večer 54 Zakaj me ne	ljubiš?	56 Zbogom 58 PESMI O NARAVI 59 Lastovke	A
Prošnja Da te ljubim, ti je znano, da me	ljubiš,	davno vem; kaj ogibaš se pred mano, odgovarjaš	A
bo preč! . / . / stran 56 . / Zakaj me ne	ljubiš?	Vse misli, ki v prsih sem skrite pred drugimi	A
ne ena neznana ti ni; in vèndar, zakaj me ne	ljubiš?	Vse trude, skrbi, hrepenenje, saj nisem jih	A
poklonil sem tebi srce; in vèndar, zakaj me ne	ljubiš?	Premisli noči prebujéne in žalostne dneve preštej	A
premisli jih vse in povej, povej mi, zakaj me ne	ljubiš?	Za rane, za žalost obilo, za dni, ki mi temni	A
izpolni vsaj zadnjo željó: povej mi, zakaj me ne	ljubiš?	Zbogom Ti moža si le iskala, da dobiš si miren	A
ti ostane? Ko ljubil si vse, ostaneš sam, če	ljubiš	res, skrij svoje boli neznane in pred ljudmi	A
povej, povej Dekle, povej, povej, al′ me še	ljubiš	kej? Al′ me še ljubiš kej, to mi povej.	A
povej, povej, al′ me še ljubiš kej? Al′ me še	ljubiš	kej, to mi povej. »Jaz ti pa to povem, ljubiti	A
povej mi to Oj, deklica, povej mi to, al′	ljubiš	mene ti samo. Če ljubiš mene ti samo, potlej	A
deklica, povej mi to, al′ ljubiš mene ti samo. Če	ljubiš	mene ti samo, potlej pa meni lahko bo. Odkar	A
hej, kri se razgrej! Ljubica, daj mi roko, da	ljubiš	me vedno zvesto! Bela kot sneg si ti, rdeča	A
kamor bi rada šla tudi jaz. Ko vzljubiš sebe,	ljubiš	vse, tudi majhne in pozabljene, še starca z	A
vem, a zdaj sem šele začela živeti, odkar me	ljubiš.	’« »Da,« je rekel Maks, ne da bi hotel, a kakor	A
biblijskimi besedami rečeno: Izkusim, da me	ljubiš,	kajti tvoje oči so nad mano, tvojim služabnikom	A
Udaril te bom, če ne nehaš, sem rekel.	Ljubiš	jo, je rekla, Maša ji je ime.Govoril si o njej	A
pijan, sem rekel, samo ne razumem, zakaj me ne	ljubiš?	Kaj govoriš, je rekla.	A
nekom vsako noč sanja, ta vsako noč ljubi. Ne	ljubiš	mene, tisto Rusinjo ljubiš.Njeno fotografijo	A
vsako noč ljubi. Ne ljubiš mene, tisto Rusinjo	ljubiš.	Njeno fotografijo, sliko črnolase ženske, zavite	A
mint rčg!« ... (Poglej mi v oči, rec′, draga,	ljubiš	li me? Poglej mi v oči, draga, kakor prej!	A
ozabila na svojo tugo. . / . / stran 140 . / ‒Ti	ljubiš	Štefana? ‒ je pobožala Minko.‒ O, ti ljubi moj	A
spoštujem, ker te poznam, da si pošten in odkrit ter	ljubiš	naše ljudstvo.I za mene si se že zavzel v položaju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani