Ko v grajski dívnjak je prišla, judovska lepa deklica, mladenča najde kršen′ga. Za bele jo roké prijel, na srce stisnil, jo objel, je govoriti tak začel: “De ljúbit′ moram vse ljudi, tak vera moja me uči, al ljubiš me; judovska hči?” Odtegne bele mu roké, v oči ji stopijo solzé, odreče mu besede té: “Ak ravno mene ljúbit′ smeš, jaz dobro vem, ti dobro veš, de v zakon vzeti me ne smeš.”