klobuk (2.044)

hočeš, za kardinala! Prekrasno bi sedel rdeč	klobuk	na tej kodrasti glavi. ENEJA SILVIJ Za škofa	A
/ . / stran 24 . / Drugi nastop Anžè,	klobuk	na tri dežele napravljen, suknjo na žličnike	A
ne boš tiho, ti bom jezik odrezal. ANŽÈ	Klobuk	imam tudi nov; sem dal zanj sedemnajst réparjev	A
tajnik ... pravijo, da ga čaka kardinalski	klobuk.	VERGERIJ: Papeški nuncij Aleander vas je	A
košaro, iz košare dva klobuka in bič. Posadi en	klobuk	na glavo Jožefu, drugega sebi. Jožefu potisne	A
ne obgodrnjaj vsega, kar naredim. Si krtači	klobuk.	TONA Lenčka ima čisto prav.	A
Saj me nič več ne boli. MARTIN obesi	klobuk,	sleče suknjič in sede k peči: Bomo pa doma	A
vse premislili, od začetka do konca ... Vzame	klobuk	in se okrene do nadučitelja.Gospod nadučitelj	A
se razkadi ... stopi h Komarju, ki je bil vzel	klobuk	... stoj, le besedo.Ali veš, da se ukvarjam z	A
proti durim zadaj: Vodé mi prinesite! Obesi	klobuk	in suknjo na klin ob desnih durih.Kako je?	A
v ozadju se prikaže župan, v suknjo ogrnjen,	klobuk	na glavi, roke na hrbtu; stoji na pragu in se	A
ne grd; obleka je jako zanemarjena, zmečkani	klobuk	visí postrani; stojí na pragu, gleda v izbo	A
lasmi; ogrnjen s sivim površnikom; mehak črn	klobuk	: Ali še ni bilo Broša? MARTA: Broša?	A
on je nekaj časa poslušal, nato pa je vzel	klobuk	in odšel.Bil je bled kakor zid.	A
ALMA: Papa, to je moja stvar. Gospod Koželj, -	klobuk	in suknjo, mi odhajamo. KOŽELJ iz ozadja	A
tákole gnilo, smradljivo zadovoljnost... Vzame	klobuk	in palico, gre k Nini: Z Bogom, gospodična	A
samo, da jo kdo malo pogleda, Nino - vzame	klobuk	in si ogrinja suknjo - posebno, odkar je ta	A
duri odpró, vstopi Kantor, smejé, v suknji,	klobuk	na glavi, v naročju Franceljna, ki ima v rokah	A
bil zapoznil! Postavi puško v kot in dene	klobuk	na stol. FRANCKA vstane: Dober večer,	A
KANTOR: Takoj pridem... Vzame	klobuk,	ki leži na zofi; delavki: No, le pojdite.	A
Kako je? Dene	klobuk	na zofo. MAKS: Dobro.	A
je drže za krilo. KANTOR vzame s stojala	klobuk,	hoče oditi v ozadju. DELAVKA glasneje, skoro	A
sem in vriskal, od same norosti sem zalučil	klobuk	v morje.Čez tri tedne sem bil bolan od same	A
moje besede kakor veter - človek se prime za	klobuk	in gre dalje in se ne zmeni.Tudi ti tako stori	A
Že vse prav! Zbogom! vzame	klobuk	in suknjo. NOTAR: Že dobro.	A
u d e n, G r u d n o v k a GRUDEN vzame	klobuk	in palico z divana: Pazi, Helena! GRUDNOVKA	A
Dober dan, Pepe. (Odloži	klobuk.	) MENTEJ in JOŽE (hkrati): Bog daj!	A
Mati, zakaj ste to storili?! (Pograbi	klobuk	in odbeži za Ančko.) Dolenc .Prenagli ste	A
maša zdaj. A glejte, nimam, nimam rože, da za	klobuk	si jo pripnem, a glejte, nimam, nimam družbe	A
dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za	klobuk	pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi	A
naglas oznanjajo, da gre moj ljubi v vas.	Klobuk	imá na glav′, za njim pa listek bel, ta listek	A
žido ga bom povila, s solzami pofrišala. Za	klobuk	t′ ga bom pripela z eno zlato knofeljco. Da	A
s′ pa ti. »Fantič moj po polju hodi, zelen	klobuk	postrani nosi, jaz pa sama tabernam, pa druge	A
pod nosom maja, na levo tri, na desno tri.	Klobuk	si doli z glave sname, pod oknom se ljubezen	A
dekle jih pa trga, da mi pušeljc naredi. »Za	klobuk	ti ga bom pripela z eno zlato knofeljco.« Naprej	A
Rdeča ruta, bel ošpet, dekle razposajeno, širok	klobuk,	oj, fant vesel, ki si prepeva eno. Ti nageljni	A
nisi ti samel, ko hodil sem na vas in tebe na	klobuk	pripel sem vriskajoč na glas. Na oknu rasel	A
grem domov. Še prej se bom na vas podal, zelen	klobuk	na glav′co d′jal, oj, za klobukom perja dva	A
vseglih ga bom nardila z rožmarina nemškega, na	klobuk	ga bom pripela z eno zlato knofelco! Ko boš	A
djal, pa bi doma ostal! Kaj boš za mano hodil,	klobuk	postrani nosil? Mar bil klobuček doli djal,	A
ki je imel na sebi pražnji suknjič in novi	klobuk	kakor za k maši.Videl sem ga zaviti k sosedu	A
glavo daleč vznak na naslonjalu, usta odprta,	klobuk	potisnjen na oči. Kolo zadene ob kamen	A
odru. Škofovsko palico je imel v roki in tudi	klobuk	kakor škof.Parkeljni pa so bili grdi in črni	A
Miklavž. . /\ .. stran 86 . \/ In vzel si je	klobuk	z glave in tudi brado si je snel in jo položil	A
poln krvi. Zato ker se poti, vrže planinski	klobuk	na mizo in tedaj pokaže sprijete dlake na pleši	A
kašljavi inštrument! zagnati v vodo kotlasti	klobuk,	sivi jopič! Vse!	A
curljata iz majhnih vrčkov. Pa prežanje, ko držiš	klobuk	ženinu in ti stisne v pest napitnino; ker zaradi	A
jajce. »Ohooo,« je močno zagrulil stari, snel	klobuk	z glave in ujel jajce vanj; pri tem pa se je	A
se je sam pri sebi hahljal in nerodno držal	klobuk,	ker je imel jajce v levici. Tako je drugo čofnilo	A
je strnjeval, zaton pa je ta čas polagal rdeč	klobuk	Baldu na glavo.A nekaj motnega je v tem njenem	A
mizi. Tako naglo je bil omahnil, da se mu je	klobuk	zvrnil z glave in narobe obrnjen obležal pri	A
debeli kozarci in narobe obrnjeni, črnosivi	klobuk	Mojega Jezusa. Dolgo je strmel nepremično, potem	A
preložil liter in počasi povlekel k sebi krčmarjev	klobuk.	Dvignil ga je, ga precej časa motril od vseh	A
pogledal vanj. Počasi je snel z glave svoj	klobuk,	najprej dolgo gledal vanj in ga nato položil	A
premeril, kakor bi ga bil šele sedaj opazil. Svoj	klobuk	je skoraj z jezo poveznil na glavo, klobuk Mojega	A
Svoj klobuk je skoraj z jezo poveznil na glavo,	klobuk	Mojega Jezusa pa je počasi porinil pred pismonošo	A
pogledal z motnimi očmi in resno rekel: »To je	klobuk.	« »To je klobuk ...« je ponovil okajeni	A
»To je klobuk.« »To je	klobuk	...« je ponovil okajeni pismonoša in začel še	A
pismonoša in začel še hitreje mežikati. »To je	klobuk	...« Okrogličar je s svojim kazalcem pomešal	A
ponovil pismonoša in prav od blizu pomežiknil v	klobuk.	»In kako majhna reč ...«	A
salamenskim pokrovom,« je rekel Okrogličar in zavrtel	klobuk	na razlitem vinu. »Vse pod tem salamenskim	A
je čudil pismonoša in mežikal v zibajoči se	klobuk.	»Ti ga povezneš na glavo in greš, pod	A
pismonošo, počasi prijel zamaščeni krčmarjev	klobuk	in ga tako previdno položil na klop, kakor bi	A
jtanjšega stekla. Pismonoša je s pogledom pospremil	klobuk,	nato pa si je svojo kapo potisnil na kolena	A
Če si v Trstu po zimi, paziš tudi na svoj	klobuk,	če ga imaš.Burja ni baš dobra prijateljica pokritih	A
preveč radoveden, kakšno je dno, ima po strani	klobuk	in srce pripravljeno na vrisk.V duši moji je	A
Velik šop je. Fant si ga zatakne za	klobuk	in je vesel.Še en vrisk in čeča ve, da je bil	A
greh mu je škof poveznil na glavo širokokrajni	klobuk,	kakršne nosijo gorenjski pastirji, in rekel	A
Nato je poiskal še svoje vidne kazni: ruto in	klobuk.	Palice ni bilo, ker mu jo je bil kovač zlomil	A
bojiš?« vprašuje Bernard. Ludvik si potisne	klobuk	globokeje na oči in polglasno meni:	A
je vztrajal Bernard. Ludvik je potisnil	klobuk	na tilnik in začel pripovedovati z raztrganim	A
se je prizibal do reke, počepnil in odložil	klobuk.	Umil si je roke in si previdno zmočil svetlo	A
še enkrat stresel z glavo kakor konj, pobral	klobuk,	segel v žepe in se ozrl okrog sebe, če ni nemara	A
da se mu šala ni posrečila. Potisnil si je	klobuk	na tilnik, da se je prikazala bela pleša, in	A
Nato je z možato kretnjo otresel svoj mokri	klobuk	in slovesno oznanil z globokim glasom:	A
zverižen tram, da ga je stisnil kakor železen	klobuk	in mu posnel vse lase.V to zgodbo sem tako trdno	A
rdeč nagelj ter si ga zatakne za svoj zeleni	klobuk,	ki ga nosi prišpičenega in po robovih že z dreto	A
je romal v Tolmin ter si kupil novo srajco in	klobuk.	Doma je bil raztresen; kadarkoli ga je Pologar	A
kakšen nezaslišan greh. Postal je za vrati, snel	klobuk	in pozdravil.Župnik je gledal v mizo in dolgo	A
Nizki bajtar Žuželjč je pritiskal svoj zamaščeni	klobuk	na trebuh in kdo ve zakaj zelo spoštljivo gledal	A
obstal kakor ukovan. Nato je z vso silo treščil	klobuk	ob svet in zaklel iz vse svoje duše:	A
»No!« je Laznar razširil roke. Pobral je	klobuk,	udaril z njim ob koleno, da bi ga sprašil, in	A
Dragarjev Drejc stoji za njenim hrbtom.	Klobuk	si je pahnil na tilnik in se v zadregi čoha	A
a jih ne more najti. Nenadoma jezno potegne	klobuk	na čelo in odločno, skoraj trdo teče:	A
jezno pogleda mater in si v zadregi potegne	klobuk	na oči. »Kaj že na tešče regljate!«	A
kakor bi se zbudil iz svojih misli, jezno vrže	klobuk	na okno in počasi sede k mizi. »... in	A
Drejc se niti ne ozre. Mirno pobere svoj	klobuk	in se nameri proti vratom. »Kam greš	A
»Že spet na politiko obračaš!« Si potegne	klobuk	na čelo in izgine. Neprijetna tišina	A
druge fronte. Drugo fronto naj si Šuršil kar za	klobuk	zatakne ...« Nančika klecne.	A
sunkovito potisne Zavoglarja na tla, da mu odleti	klobuk	in mu z roko dopove, naj leži.Krogle že žvižgajo	A
sredi užaljenih sejmarjev, si potisnil zeleni	klobuk	z lepega čela, jih zviška premeril, pokazal	A
prizibal z žalostno novico v župnišče, snel	klobuk,	odnergal svoj »Hvaljen Jezus« in počasi izblebetal	A
odprte oči so mu potegnili raztrgan in zamaščen	klobuk,	njegov nos pa je bil še obsežnejši in bolj zavihan	A
se me bojiš?« je rekla očitajoče in mu vzela	klobuk	z glave, da so se mu črni kodri usuli po nizkem	A
poberi, trapa,« je zakričala Zinka in vrgla	klobuk	za njim. Venc jo je ubral po visoki	A
popolnoma o tem ni bil prepričan. Potegnil je	klobuk	na čelo, kakor bi ga bilo sram pred vsemi temi	A
Nizki bajtar Žuželjč je pritiskal svoj zamaščeni	klobuk	na trebuh in kdo ve zakaj zelo spoštljivo gledal	A
kar zaškriplje od jeze. Toda Žuželjč pobere	klobuk,	pomiri kravo in jo počasi odžene.Pri Usadarjevi	A
ko se krava popolnoma pomiri, pobere Žuželjč	klobuk	in odžene kravo naprej. Medtem se je	A
potezami, z malce melanholičnim, otožnim nasmehom.	Klobuk	na čelo in malo sence čez obraz.Oči pa jasne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani