nova beseda iz Slovenije
pokončati. HONZA: Saj vem, da imate poseben | humor, | gospa.Kot profesor s tem Halštatom. Nämlich | A |
očitno imajo slabe izkušnje z njegovim smislom za | humor. | Nazadnje se Volodja ustavi pred Dobermanom in | A |
njegovih besedah, tudi v resnih, je ironija in | humor; | spozabi se edino v drugem aktu za en sam trenotek | A |
obvaruj bog jih zlega, pa upanje in kranjski ta | humor, | ‒ da nikdar in nikoli tega! Le pustite mi mladost | A |
sva se / drug v drugega zapredla. Pesničin | humor | ni zajedljiv, razorožujoč, hudoben ali privoščljiv | A |
Bebasto. Umen mož, neumen | humor. | Mož boš, nebož, umen mož sčasom za ministra, | A |
sprejemljiva. Vse skupaj je skušal zaviti v nekakšen | humor. | Takole, na primer: Tisti tolovaj tam je prišel | A |
postanejo surovi. Izgubljala je smisel za | humor. | Čutila je, da se je v nečem zmotila. | A |
Krohotali so se, toda Mrzli ni imel smisla za | humor. | Slišal je, obtoženi vstanite, in odslej je bil | A |
se je navadila in jemala vse skupaj kot črni | humor | zdolgočasenega moža...Po treh tednih lagodnega | A |
Začelo ga je skrbeti. | Humor, | s katerim si je še v jutro zamislil komedijo | A |
popolnoma brez domišljije in tudi brez smisla za | humor, | mu je treba priznati, da ga je tisti hip prevzel | A |
jedel, tri dni morda, kakor je pač natura in | humor. | ”Ali si lačen?“ | A |
vzklikne, kadar prebere tragičen odstavek: ”Ah, kak | humor! | Kak nedosežen humor!“ | A |
tragičen odstavek: ”Ah, kak humor! Kak nedosežen | humor! | “... Zapisal sem nekoč: | A |
trupel drvi zasôpljena ... kam? To, prijatelj, je ‚ | humor | te reči‘!Ko bi izginila blodna podoba na obzorju | A |
bradavico na nosu in je pobirala novce. Nato | humor. | Prikazal se je na odru direktor sam v visokem | A |
Fant je zagodel. To je bil | humor, | za nazadnje pa je bilo treba še naslade. Široko | A |
kakor poprej. Tudi v moje srce se je vrnil | humor | in bilo mi je, da bi se zasmejal naglas. | A |
celó po stegnu se je udaril z dlanjo. ”In | humor | ima tudi!“ se je okrenil k črncu za mizo.”Iz | A |
vem, da imajo vsi veliki razbojniki imeniten | humor. | Tvoj humor, bratec, te razodeva! | A |
imajo vsi veliki razbojniki imeniten humor. Tvoj | humor, | bratec, te razodeva!- Tako si torej priznal | A |
zdravíc; da, vlil sem vanje celó nekak dívji | humor, | podoben bojnemu kriku ... Nenadoma me je obšla | A |
ima sraka med vsemi največ humorja. Ta njen | humor | je grenak, poln žolča in ujedljivosti, rezek | A |
je in neusmiljen, kakor sama resnica; tisti | humor | je, ki izvira iz stoletne izkušnje, iz samotnega | A |
bolest navrh plota, se prevrne na ono stran v | humor. | “ Zazeblo me je; počasi, tiho, se mi je zdelo | A |
Saj pravim, da si imel zmerom veliko daru za | humor! | “ ”Kako za humor? | A |
daru za humor!“ . / . / stran 259 . / ”Kako za | humor? | Ta povest je, kakor pravijo, posneta po resničnem | A |
zaklical ata, ki ni nikdar zgubil smisla za | humor. | »Danes smo naredili toliko, da bi nas bili še | A |
sem jih hotel nekoč uničiti. A prišel mi je | humor | in mislil sem si, zakaj se ne bi premagal in | A |
počasi in z glasom, v katerem sta se strinjala | humor | in resnoba. »Zaljubljen? | A |
stran 165 . / prirodni, čestokrat prav drastični | humor, | in resno se je držal, čeprav smo se smejali | A |
njenega koraka je pesem, čudovita pesem. In njen | humor, | humor nad vse humorje!« Vinjeni postrešček naklada | A |
koraka je pesem, čudovita pesem. In njen humor, | humor | nad vse humorje!« Vinjeni postrešček naklada | A |
ldvanajstih dopoldne proti domačemu zavičaju.« »Tvoj | humor | ima jetiko!Kašlja!« | A |
bitje Duhkovo prešineta čisto človeško čustvo in | humor | ter ga dvigneta na najvišji prestol umetnosti | A |
je hitro in nezmerno, in neusahljiv mu je bil | humor. | »Saj res,« je vzkliknil sredi pogovora o raznoterih | A |
◆ Hudodelca privlačuje kraj dejanja. ◆ | Humor | je rešilni pas v reki življenja. ◆ Humor je | A |
◆ Humor je rešilni pas v reki življenja. ◆ | Humor | je sol življenja. ◆ Hvaležnost dobroto razveseli | A |
PREBLISKI IZ SLAVNE GRŠKE ANTIKE 12 RIMLJANSKI GROBI | HUMOR | 40 DOGODIVŠČINE IZPOD APENINOV 51 BOGASTVO SMEŠNEGA | A |
HUMORJU NAJVIDNEJŠE MESTO 413 ANGLEŠKI NESMISELNI | HUMOR | 420 PIJANSKE IRSKE TEKME V PRIPOVEDOVANJU DOVTIPOV | A |
PODALJŠUJEJO NA VIDEZ KONČANE DOVTIPE 435 AVSTRIJSKI | HUMOR | SE NE ZNAJDE 441 ČEHI SO NAROD REALISTOV 444 | A |
REALISTOV 444 LJUDSKI IZVORI RUSKEGA SMEHA 447 | HUMOR | SKANDINAVCEV 455 DANCI SE SMEJEJO ZARES 460 | A |
PESMI 480 ARISTOFANOVA ROJSTNA DEŽELA 484 TURŠKI | HUMOR | REŠUJE NASREDIN HODŽA 488 HUMOR IRANCEV IN EGIPČANOV | A |
DEŽELA 484 TURŠKI HUMOR REŠUJE NASREDIN HODŽA 488 | HUMOR | IRANCEV IN EGIPČANOV 493 IZRAEL NE PREMORE HUMORJA | A |
520 KAKO SE ZABAVA JUŽNA AMERIKA 525 JAPONSKI | HUMOR | JE EVROPEJCEM NERAZUMLJIV 530 KITAJSKA JE NAJVEČJA | A |
zgodovinski razvoj približuje današnjemu pojmovanju. | Humor | večine izvenevropskih narodnosti je obdelan | A |
napetem vzdušju mestnega življenja se začenjata | humor | in satira.V Šparti se je prirojena domiselnost | A |
veliki. . / . / stran 40 . / RIMLJANSKI GROBI | HUMOR | Treba je vedeti, da je bila prva zapisana stvar | A |
čevlja?« Veliki satirik ni izgubil smisla za | humor | niti na smrtni postelji, ko so mu dejali, naj | A |
dam, ki je imela ploščat nos, a tudi smisel za | humor, | mu je rekla: »Mene poglejte, pa boste morali | A |
Angležev prehvaliti zaradi tega, ker znajo ceniti | humor, | čeprav gre na njihov račun.Sposobni so norčevati | A |
premorejo takšne vesele samokritike. Njihov | humor | nam je morda malce tuj in nejasen, preveva pa | A |
predsednik ZDA Washington ni imel smisla za | humor. | Menda se je pošalil samo enkrat v življenju in | A |
jugu od ekvatorja naletela na nerazumevanje. | Humor | v gorah drugače odmeva kot ob morju, vroče brazilsko | A |
dovtipov, ki utonejo v Sredozemskem morju. | Humor | je bilka, ki zahteva mnogo vode in natančno | A |
zabijata« drug druge . / . / stran 414 . / ga. Njun | humor | je seveda precej različen od Caffougnettovega | A |
. / . / stran 420 . / ANGLEŠKI NESMISELNI | HUMOR | V Angliji je vse narobe.Če se na Kontinentu | A |
tem v zvezi kaj dodati.« To je parlamentarni | humor. | Še primer humorja z »understatementom«, ki je | A |
abrosti in neuklonljivosti. . / . / stran 425 . / | Humor | je moč Angležev.Prav posebno ljubijo ljudi, | A |
Prav posebno ljubijo ljudi, ki imajo »čut za | humor« | , se pravi tiste, ki se smejejo svojim lastnim | A |
Nemci imajo črnogledo opredelitev humorja: » | Humor | je, ko se človek kljub vsemu smeje.« Že davno | A |
javno pokazati svoje tegobe in nezgode. Nemški | humor | tudi ne pozna več dovtipov o pruskih junkerjih | A |
vročini še vračati domov!« Današnji nemški | humor | se posebno nanaša na življenjske stiske.Nemec | A |
tudi politika zanimiva in nudi obilo gradiva za | humor. | Posebno militarizem je priljubljena zabavna tema | A |
renske finese. Oboji pa ugotavljajo, da je | humor | Hamburžanov zabit in neumen. Toda potreba Nemcev | A |
zakaj vam ne morem plačati?« Značilno za nemški | humor | je tudi podaljševanje dovtipov, o katerih mislimo | A |
plavati.« . / . / stran 441 . / AVSTRIJSKI | HUMOR | SE NE ZNAJDE Stari, dobri in znani dunajski | A |
ljudska šala. Francoski posmeh in angleški | humor | nimata pravega odziva. Nekdanji junak grof Bobi | A |
dosti truda, preden bodo svoj nekoliko okoreli | humor | postavili na trdne noge. VESELI AVSTRIJSKI | A |
to menda ni noben narod ‒ imajo pa smisel za | humor, | ki nima kakih posebnih znakov in bi ga lahko | A |
znakov in bi ga lahko označili za srednjeevropski | humor. | Njihovi humoristični listi prinašajo dovtipe | A |
vesele duhovitosti »vinskih bratcev«. Njihov | humor, | kakor ga kažejo humoristični pisatelji, komediografi | A |
kake . / . / stran 445 . / skrite osti; to ni » | humor | zaradi humorja«, veselo razigran in brez vsakršnih | A |
praškim dialektom, s praškimi Pepički ‒ to je | humor | malomeščanstva pri Herrmannu, meščanstva in | A |
skopost, kakor da so »slovanski škoti«. Češki | humor | je večidel sentimentalen ali burlesken, najmočnejši | A |
kar stisne pri srcu.« . / . / stran 455 . / | HUMOR | SKANDINAVCEV Švedi negujejo kult smeha.Lepaki | A |
ustvarili zalogo veselja za mračne mesece. Švedski | humor | je bogatejši na jugu kot na severu, pri kmetih | A |
mladih) bolj kot pri ženah in dekletih. Njihov | humor | noče ljudi med seboj spreti ali jim škodovati | A |
seboj spreti ali jim škodovati, njihov naravni | humor | teži le k razveseljevanju. V ljudskih kavarnah | A |
odgovor ne najde zlahka svojega mesta ... Angleški | humor | iz znanih razlogov ni priljubljen, francoska | A |
gibek in izrazit jezik je hvaležno gradivo za | humor | na tistem področju, ki se na njem najbolj blesti | A |
vendar dovolj živi in premeteni, da začutijo | humor, | posebno pa satiro.Portugalec se ne smeje neumno | A |
zakonskih mož, ki jih žene zapostavljajo. Grški | humor | vsebuje tudi satirično primes.Grki se niso nikdar | A |
če ne umreš?« . / . / stran 488 . / TURŠKI | HUMOR | REŠUJE NASREDIN HODŽA Če bi človek sodil po | A |
in posmehujejo vsemu. Če bi bilo treba njihov | humor | skrčiti na en obrazec, bi se lahko odločili | A |
poveznil težak pokrov. . / . / stran 493 . / | HUMOR | IRANCEV IN EGIPČANOV »Pozor, zdaj se bom pošalil | A |
ki so pri večini Irancev dokaj lepe, izražajo | humor | ljudstva, ki je stoletja prehajalo iz enega | A |
vztrajnost zmaguje nad surovo silo. Iranski | humor | je predvsem humor nezadovoljnežev. S strastnim | A |
nad surovo silo. Iranski humor je predvsem | humor | nezadovoljnežev. S strastnim veseljem pripovedujejo | A |
evropskemu obiskovalcu zazdi, da ima egiptovski | humor | iste izvire.Tudi tu je bolje, če že vnaprej | A |
bo ostal resen. V Egiptu je mnogo snovi za | humor: | skopuštvo, rejenost, posebni običaji, verska | A |
Egipčani se v tem pogledu drže sredine: oni ljubijo | humor | ‒ sedé. Ljudje, ki sede po kavarnah ali na bazarjih | A |
duhovitega človeka. V dolini Nila je razvit | humor | posebne vrste, značilen tudi za nekatere arabske | A |
nekatere arabske dežele; imenujejo ga »hašašinski« | humor. | Tako namreč imenujejo pristaše uživanja hašiša | A |
Izrael velja neko čudno dejstvo: znani smisel za | humor, | ki ga imajo Židje po vsem svetu, nekako izpuhti | A |
svojih « Te tri šale so značilne za ameriški | humor. | Nihče ne ve, koliko so stare. | A |
sama misel: ženina«. Intelektualno ustvarjeni | humor | najbolje označujejo karikature Pierra Arnoja | A |
nasprotnem tečaju tega humorja je ameriški »osnovni | humor« | , ki v bistvu prej vodi k Rabelaisu kot k Molièru | A |
bistvu prej vodi k Rabelaisu kot k Molièru. Ta | humor, | ki nima intelektualne prefinjenosti, sestavljajo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |