honza (417)

ANASTAZIJA, arheologinja NELA JULA	HONZA	Ves čas igre v treh dejanjih isto prizorišče	A
grmenje, žarnica na vrvici se zamaje. Vstopi	Honza,	klateško zanemarjen, poraščen, s steklenico	A
zatopljene v delo in ga ne opazijo takoj. V hipu, ko	Honza	vstopi in obstoji, močno zagrmi.Potem ga prva	A
Anastazija in Nela najprej pogledata Julo, potem	Honza	in vse tri spustijo kosti iz rok in zavriščijo	A
iz rok in zavriščijo. . / . / stran 7 . /	HONZA:	Kaj pa je? ANASTAZIJA: Kaj pa se to pravi	A
ANASTAZIJA: Kaj pa se to pravi: kaj pa je?	HONZA:	A? JULA: Nič: a!	A
A pri vas nič ne trkate?	HONZA:	Prav nič.Običajno nimamo kje trkati.	A
ANASTAZIJA: Kako pa ste prišli sem, gospod?	HONZA:	Oprostite, gospa, zunaj grmi.Dež bo.	A
Ženske se oddahnejo in zasmejijo.	HONZA:	Kaj pa. NELA: Ste nas pa kar malo ustrašili	A
NELA: Ste nas pa kar malo ustrašili.	HONZA:	Jaz vas?A tako zgledam?	A
NELA: No ja, zgledate še kar.	HONZA:	Hvala, vi tudi. NELA: In kje ... če smem	A
NELA: In kje ... če smem vprašati, ste doma.	HONZA:	Največ na Kongresnem trgu.Imam svojo klop.	A
nimate nad glavo, človek, nobene postelje?	HONZA:	Bi se lahko namreč reklo, ja. ANASTAZIJA	A
vprašam: kam pa hodite, recimo, na malo potrebo?	HONZA:	A? JULA: Gospa vprašajo, kam hodite lulat	A
JULA: Gospa vprašajo, kam hodite lulat?	HONZA:	Namreč v park. ANASTAZIJA: Kot tisti grozni	A
Kot tisti grozni psi. . / . / stran 8 . /	HONZA:	Ja, včasih lulava skupaj s setrom gospe Omanove	A
Zakaj ste prišli?	HONZA:	A nisem povedal?V hrib sem šel.	A
Vam je kdo pokazal pot?	HONZA:	Ja.Je sedel k meni na klopco en človek in je	A
NELA: Tu smo: ena, dve, tri osebe.	HONZA:	Kaj jaz vem.Rekel je, da bojo štiri.	A
predtem, na tisti vaši klopci vina, ni res?	HONZA:	No ja.Zmeraj po malem.	A
Zmeraj po malem.	Honza	se radovedno ozira po prostoru. ANASTAZIJA	A
ANASTAZIJA: In kaj je tukaj tako zanimivega?	HONZA:	Tukaj?Nič posebnega.	A
Ar-he-o-lo-gi-ja, gospod.	HONZA:	Samo izkopavate.A kuhate pa nič?	A
Jaz sem, recimo, arheologinja.	HONZA:	Ona je arheologinja.Namreč, gospa arheologinja	A
JULA: Zdaj bi pa rad še juho.	HONZA:	Saj še nič nisem dobil. JULA: Tu ni javna	A
JULA: Tu ni javna menza za takšne ljudi.	HONZA:	Prav, prav.Pa vzemite vi od mene.	A
Predvsem pa: znanost in pijača ne gresta skupaj.	HONZA:	A! NELA: A, seveda.	A
NELA: A, seveda.	HONZA:	Kaj pa znanost in juha, ti dve gresta skupaj	A
veliko kostjo, podobno gorjači, v rokah. Ko ga	Honza	zagleda, se prestraši, zavrešči kot prej ženske	A
se prestraši, zavrešči kot prej ženske.	HONZA:	Ljubi Jezus, kdo je to? Habilis dostojanstven	A
Habilis dostojanstveno čez prostor.	HONZA:	In kaj ima v rokah.Je to gorjača, gospod?	A
HABILIS: Kdo je ta obiskovalec?	HONZA:	Ime mu je Honza, mislim meni.Tako ga kličejo	A
HABILIS: Kdo je ta obiskovalec? HONZA: Ime mu je	Honza,	mislim meni.Tako ga kličejo prijatelji, mene	A
HABILIS: Profesor.	HONZA:	A? JULA: Gospod profesor.	A
ANASTAZIJA: Filibert Habilis.	HONZA:	Gospod profesor Filibert. HABILIS: Habilis	A
JULA: Ja, gospod profesor.	HONZA:	Habilis. Jula odide.	A
Kako vam je že ime?	HONZA:	Honza namreč. HABILIS: Nämlich.	A
Kako vam je že ime? HONZA:	Honza	namreč. HABILIS: Nämlich.	A
HABILIS: Nämlich.	HONZA:	Ja. HABILIS: No, povejte mi, Honza, kako	A
HONZA: Ja. HABILIS: No, povejte mi,	Honza,	kako se sorazmerno mlademu človeku zgodi, da	A
mlademu človeku zgodi, da tako nizko pade.	HONZA:	Kako nizko? HABILIS: Ja, poglejte se vendar	A
Tako nizko: na družbeno dno.	HONZA:	Človeku se vse zgodi.Človek gre in gre in naenkrat	A
Ja, padel si, človek. Globoko si padel,	Honza	človek.Potem se pobere in pade še globlje, se	A
Odrine kosti in mu postreže na mizi.	Honza	se nemudoma poloti hrane. HABILIS: Žalostno	A
tej znanosti nobenega pravega apetita več.	HONZA	(pogleda po kosteh): Razumem, jaz ga tudi	A
JULA: Profesor.	HONZA:	Gospod profesor Filibert Habilis.Vidite, hitro	A
HABILIS: Kelti.	HONZA:	A?(Ostane ves čas z odprtimi usti.)	A
kulture in drugih ... ostankov ... kosti...	HONZA:	A! Aja? HABILIS: ... nekako tako bi razložil	A
Strašni in strahoviti so bili.	HONZA	(najprej malo v zadregi, potem vzame v roke	A
Skupaj s knezi so zakopali njihove konje.	HONZA:	A?Kost kneza keltskega konja.	A
kneza keltskega konja. HABILIS: Ne, gospod	Honza.	Ne kost kneza.	A
Konjeva, ne kneževa kost.	HONZA:	Že vem: knez kosti ... ne ... konj kneževe kosti	A
ni tako hladna, kot ljudje nasploh mislijo.	HONZA:	Še nekaj mi povejte, profesor ... JULA:	A
povejte, profesor ... JULA: ... gospod ...	HONZA:	... gospod profesor Filibert Habilis ... Nečesa	A
HABILIS: Na dan z besedo, mladi mož.	HONZA:	Kosti ne govorijo, ne? NELA: Kako neki bi	A
NELA: Kako neki bi kosti govorile, gospod	Honza?	HONZA: Namreč, če ne govorijo, kako pa veste	A
Kako neki bi kosti govorile, gospod Honza?	HONZA:	Namreč, če ne govorijo, kako pa veste, da so	A
Ali niste hodili v čisto nobeno šolo?	HONZA:	Sem.Celo sprejemni izpit sem naredil na eni	A
Ampak tega vi ne boste razumeli.	HONZA	(vzame iz žepa steklenico in ga nekoliko cukne	A
spustijo vse iz rok in gledajo v Honzo.	HONZA:	Kaj pa je? Profesor hodi okrog Honze in	A
Honze in si ga ogleduje. . / . / stran 15 . /	HONZA	(pokaže na steklenico): To pomaga, veste.	A
ANASTAZIJA: Kdo vam je to povedal?	HONZA:	Ste pa res čudni ljudje.Prečital sem.	A
Dajte no.	HONZA:	Glih o tem, ja.Se dobro spomnim.	A
arheolog. Kaj pa še veste ... (z grimaso)	Honza?	HONZA: Kakšno malenkost še.	A
Kaj pa še veste ... (z grimaso) Honza?	HONZA:	Kakšno malenkost še.Ampak zdaj raje ne bi .	A
Saj so še druga poštena dela.	HONZA:	Lahko vam nacepim drva.Tudi pometati znam.	A
V gostilni.	HONZA:	A ja? Profesor odide.	A
3.	HONZA:	Hvala, profesor, ne bo vam žal, Habilis.	A
da mu ne bo. Gotovo ste zelo delavni, gospod	Honza.	HONZA: No ja, rad poprimem (vzame steklenico	A
Gotovo ste zelo delavni, gospod Honza.	HONZA:	No ja, rad poprimem (vzame steklenico, potegne	A
NELA: Je že prav, da znate biti hvaležni,	Honza,	(pogleda Anastazijo) tukaj smo profesorju	A
To ljudstvo sploh ne ve, koga ima.	HONZA:	To ljudstvo je res neumno, gospa Anastazija	A
Kako pa veste, da mi je ime Anastazija?	HONZA:	Kako ne bi vedel?Ko je pa tako lepo ime.	A
ANASTAZIJA (spakljivo): Neli. JULA: Neli srce.	HONZA:	Jaz sem pa Honza. ANASTAZIJA: To smo že slišali	A
Neli. JULA: Neli srce. HONZA: Jaz sem pa	Honza.	ANASTAZIJA: To smo že slišali. HONZA:	A
pa Honza. ANASTAZIJA: To smo že slišali.	HONZA:	Si je lahko zapomnit. JULA: Kje pa boš spal	A
Si je lahko zapomnit. JULA: Kje pa boš spal,	Honza?	HONZA: Spim tu, spim tam.Je pač vseeno, gospa	A
zapomnit. JULA: Kje pa boš spal, Honza?	HONZA:	Spim tu, spim tam.Je pač vseeno, gospa.	A
JULA: Jula. . / . / stran 18 . /	HONZA:	Ljubi Jezus. JULA: Kaj ti je zdaj?	A
JULA: Kaj ti je zdaj?	HONZA:	Kakšno lepo ime je šele to.Pravi deja vu.	A
NELA: Moje ime pa ti ni všeč?	HONZA:	Vaše ime, Nela, vaše ime, Neli ... JULA:	A
Tako jo kliče profesor honoris kavsa.	HONZA:	... Neli srce ... pa je kratko in malo ... čisto	A
... čisto nelasto. NELA: Prijazen fant si,	Honza.	JULA: Škoda samo, da tako zaudarja.	A
Z milom in vodo, baje.	HONZA:	O, to pa ne.Umivat se pa nisem prišel sem.	A
posteljnino in začne postiljati ob mizi.	HONZA:	Kar spodaj, gospa, kar spodaj. JULA: Pod	A
Saj nisi kuža.	HONZA:	Je dobro, če ima človek streho nad glavo.	A
vsako noč kaj uresničilo. . / . / stran 19 . /	HONZA:	Saj se mi tudi uresniči.Brez skrbi.	A
med samimi okostnjaki. NELA: Nemara sanjaj,	Honza,	sanjaj. Vse tri ženske odidejo.	A
Vse tri ženske odidejo.	Honza	odvije pokrovček, izpije in strese steklenico	A
Sede na tla, v roke vzame golenico-gorjačo.	HONZA:	(jezno) Sanjaj, nemara ...Kaj pa, prosim lepo	A
gre ... Kost-konja-kneževe-kosti ... čakaj,	Honza,	to bo: ... kost konja keltskega kneza.(Si oddahne	A
katerega je vržen profesorjev suknjič, na kolenih	Honza.	Brska po žepih profesorjevega suknjiča.	A
Dvigne gorjačo. Luč. Jula,	Honza	na tleh, splašen. HONZA: Kaj pa je?	A
Honza na tleh, splašen. . / . / stran 20 . /	HONZA:	Kaj pa je? JULA: Nič kaj pa je.	A
Skoraj bi te bila udarila.	HONZA:	Jula!Vi bi me kar bili udarili!	A
JULA: Človek božji, ti vendar kradeš.	HONZA:	O, to pa ne. JULA: Da ne?	A
No, pokaži, kaj imaš v roki.	HONZA:	Najprej spustite tisto strašno stvar.	A
vendar jo še zmeraj trdno drži v rokah.	HONZA:	Spustite, prosim, kost kosti konja keltskega	A
Jula povesi gorjačo.	HONZA:	Hvala.Ste me pa spet ustrašili.	A
JULA: Pokaži.	Honza	počasi odpre pest.V njej je nekaj drobiža.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani