honza (201-300)

HABILIS: Tako, ja.	HONZA	(upogne hrbet): Hrbet upognit. HABILIS	A
HABILIS: Tako, tako.	HONZA:	In odgovorit samo, če kdo kaj vpraša. HABILIS	A
HABILIS: Bi bilo dobro, ja.	HONZA:	Če reči narobe, pa si takoj umiti usta. HABILIS	A
HABILIS: No, tega človek ravno ne bi pričakoval.	HONZA	(se spušča na vse štiri): Še raje pa: molčati	A
HABILIS: No, saj razumete.	HONZA:	Ker drugače biti tepen.S kostjo kneza konja	A
Habilis odvrže kost konja keltskega kneza.	Honza	zdivja za njo in jo prinese v gobcu. HABILIS	A
(ga zadovoljno treplja, kot psa): Priden,	Honza,	priden ... (se zave, umakne roko): No, zdaj	A
umakne roko): No, zdaj pa je dosti, vstanite.	HONZA:	Bi rad pomahal z repom, pa ne morem. Oprostite	A
HABILIS: Dosti je, sem rekel.	Honza	začne lesti pod mizo. HABILIS: Kam lezete	A
(Ga zgrabi za ovratnik.	Honza	se ne da, Filibert ga jezno potegne gor.)Honza	A
Honza se ne da, Filibert ga jezno potegne gor.)	Honza!	Sem, za mizo.	A
preden se mi zmeša. . / . / stran 44 . /	Honza	hoče nekaj reči, pa si premisli in si pokrije	A
vrže jo na ponjavo med kosti in naglo odide.	Honza	steče po steklenico in zleze pod mizo.	A
steče po steklenico in zleze pod mizo.	HONZA:	Ljubi Jezus.Če bi vedel, kaj se mi bo v tej	A
6. Luč.	Honza	in Jula sedita ob mizi na njegovi »postelji	A
njegovi »postelji« in si podajata steklenico.	HONZA:	Nikoli se ne zdani, ne? JULA: Nikoli, Honza	A
HONZA: Nikoli se ne zdani, ne? JULA: Nikoli,	Honza.	HONZA: Pa vam ne zrase mrenica čez oči?	A
JULA: Nikoli, Honza.	HONZA:	Pa vam ne zrase mrenica čez oči? JULA: Zakaj	A
JULA: Zakaj pa mrenica?	HONZA:	Netopirjem v rudniških jaških zrase.Sem bral	A
v gozd ali na polje, ni res? JULA: Res je,	Honza.	V park spada.	A
V park spada.	HONZA:	Ah, park.Trava.	A
Jaz imam tako slab spomin, da še tega ne vem.	HONZA:	Jula, je tale nor? Pravi, da so jih metali v	A
spalni srajci z odprtimi očmi skozi prostor.	HONZA:	Psssst. Luna jo nosi. Honza jo gleda,	A
HONZA: Psssst. Luna jo nosi.	Honza	jo gleda, potem nagne glavo in začne zavijati	A
NELA: Kaj pa je?	Honza	se splaši in se umakne. HONZA: Sem mislil	A
Honza se splaši in se umakne.	HONZA:	Sem mislil, da nič ne slišite.Jula je rekla	A
JULA: Jaz nisem prav nič bila rekla.	HONZA:	Si rekla, da ne sliši. NELA: Zakaj pa ne	A
NELA: Zakaj pa ne bi slišala?	HONZA:	Ker vas luna nosi. NELA: Včasih me res, ja	A
NELA: Včasih me res, ja.	HONZA:	In pa ...Lepi ste.	A
NELA: Se vama lahko pridružim?	HONZA:	Tu smo bolj pasji. NELA: Tudi jaz sem čisto	A
Smem?	Honza	ji vzame steklenico, jo obriše z rokavom in	A
steklenico, jo obriše z rokavom in ji jo vrne.	HONZA:	Reče se namreč kuzlasta. NELA: A ja?	A
Kako, da ti nikoli ne zmanjka?	HONZA:	To je steklenica halštatskih knezov.Se sama	A
Potegne iz steklenice.) Nela dolgo gleda	Honza.	HONZA: Pa o srcu tako lepo govorite.	A
Nela dolgo gleda Honza.	HONZA:	Pa o srcu tako lepo govorite.Kako je meseno	A
srčno meso. NELA: Ti si tudi po svoje lep,	Honza.	Kot kuža.	A
Kot kuža.	HONZA:	Če človek dosti komunicira s psi, v parku, pa	A
Dajva, umijva ga ...	Honza	plane po gorjačo in jo dvigne. HONZA:	A
Honza plane po gorjačo in jo dvigne.	HONZA:	Samo preko kosti konja keltskega kneza. NELA	A
nataka vodo v vedro. Nela gre počasi proti Honzi.	Honza	z dvignjeno gorjačo.Nela gre čisto k njemu,	A
Nela gre čisto k njemu, zbliza ga gleda v oči.	Honza	začne drhteti.Nela seže po gorjači, Honza je	A
Honza začne drhteti. Nela seže po gorjači,	Honza	je ne spusti, vendar jo povesi. Jula z napolnjenim	A
NELA: Drhtiš.	HONZA:	Zebe me.V rudniškem jašku pač človeka zebe.	A
TEŽKIH TELESIH VARUHOV, IN O PSIH TUDI:	HONZA:	Tudi jaz bi koga včasih, ja, z gorjačo.Pa zmeraj	A
namreč ne za umivanje in ne za gorjačo ... Jaz,	Honza	človek že ne, Honza pes še manj ...To ste se	A
ne za gorjačo ... Jaz, Honza človek že ne,	Honza	pes še manj ...To ste se vi, v tem Halštatu	A
nekaj mi je govoril ... in jaz sem otrpnil. (	Honza	leze na tla, z gorjačo v rokah, otrpne.Nela	A
Svengali sede na človeka, še preden se človek	Honza	zave, čemu je sploh tukaj ... telo je most,	A
poljubi nanje, umije mu oči, jih poljubi ...	HONZA:	Ni za Halštat, človek, ni za otrplost ... človek	A
sploh nekaj drugega. Vam lahko povem jaz, človek	Honza,	ki sem prišel med vas iz neke čisto druge zgodbe	A
je zelo lepo in toplo. Zebe, kadar je človek	Honza	v veži ali kleti.Pozimi so noči dolge, ampak	A
lepo ostal na svoji klopci ... bi bil človek	Honza,	ne Honza pes ... Nela sede nanj, leže	A
na svoji klopci ... bi bil človek Honza, ne	Honza	pes ... Nela sede nanj, leže nanj.	A
Nela sede nanj, leže nanj. Poljublja ga.	Honza	se vzpne na komolce. HONZA: Kaj pa je	A
Poljublja ga. Honza se vzpne na komolce.	HONZA:	Kaj pa je?Kaj delate, Nela? NELA (mu položi	A
položi prst na usta): Psssst. Luna me nosi.	HONZA:	Če je pa nikjer ni.V Halštatu ni lune.	A
2. Vstopi	Honza.	Obrit, umit, počesan, lep je kot roža.	A
Obrit, umit, počesan, lep je kot roža.	HONZA:	A tukaj se tudi umivate? Profesor in Anastazi	A
Profesor in Anastazija planeta na noge.	HONZA:	Mi smo se namreč že tudi umivali. ANASTAZIJA	A
Se zbere): A vi tudi, kdo vas je pa umil?	HONZA:	Gospodična Nela, kdo pa drug.Pa tudi božala	A
Glej, glej.	HONZA:	Ni me samo umila, in ni me samo božala, ampak	A
HABILIS: Kaj te je? Kaj te je še ... ?	HONZA:	Ljubila. HABILIS: Vas?	A
Tebe?	HONZA:	Pa glih mene namreč. HABILIS: Saj to ni res	A
HABILIS: Saj to ni res.	HONZA:	Pa je.To je, veste, arheologija duše, to je	A
Ne verjamem.	HONZA:	Ni bilo v postelji, (zaupljivo se skloni k	A
Ne, ne, ne.	HONZA:	Da ne?Glej.	A
A takšen bordel imamo tukaj?	HONZA:	Oprostite.Vem, da se boste jezili, ampak ne	A
Pasje parjenje v moji znanstveni ustanovi.	HONZA:	Oprostite: v rudniškem jašku. HABILIS: Pa	A
nahranim, oni pa se mi pred mojimi očmi kavsajo.	HONZA:	Brez zamere, ampak: ni bilo pred vašimi očmi	A
HABILIS: Namreč?	HONZA:	Ja. HABILIS: Nämlich?	A
HABILIS: Nämlich?	HONZA:	Kajpada.Jaz sem vam pa še prej pobral drobiž	A
res ostalo samo še to: samo še pokončati.	HONZA:	Saj vem, da imate poseben humor, gospa.Kot profesor	A
HABILIS: Kdo pa je to rekel?	HONZA:	Vsi. HABILIS: Kdo vsi? HONZA: Ja vsi,	A
HONZA: Vsi. HABILIS: Kdo vsi?	HONZA:	Ja vsi, ne. HABILIS: Pes.	A
HABILIS: Pes.	Honza	takoj ukrivi hrbet, nagne glavo in se umakne	A
HABILIS: Kdo? . / . / stran 57 . /	HONZA:	Vsi, Nela, vsi, Jula. Profesor sede na zaboj	A
HABILIS (tiho): Pokličite VSE sodelavke.	Honza,	daj mi pasji požirek.Dokler si še živ.	A
Dokler si še živ.	Honza	odvije steklenico, obriše z rokavom in mu ponudi	A
steklenico, obriše z rokavom in mu ponudi.	HONZA:	Namreč: malo nevarni zgledate. ANASTAZIJA	A
ANASTAZIJA: Tudi je nevaren, ti tepec.	HONZA:	A ja? HABILIS (zatuli): Neeeela! Juuuuulaaaaaa	A
HABILIS (zatuli): Neeeela! Juuuuulaaaaaa!	HONZA:	Ojej. 3.	A
Morali so jih pobiti.	HONZA:	Ojej. HABILIS: Slišim jih, vidim jih.	A
Knezi ... Konji ...	HONZA:	Kosti. Habilis se budi iz zamaknjenosti.	A
ANASTAZIJA: Ne boste, ne. NELA: Bomo.	Honza,	razumeš?Saj si imel v rokah halštatski gojzar	A
Si ga imel?	HONZA:	A misliš na klopi v parku na nogi? NELA:	A
medicino, Nela? NELA: Ti si tak strahopetec,	Honza.	HONZA: Kaj morem, tak sem se rodil.	A
NELA: Ti si tak strahopetec, Honza.	HONZA:	Kaj morem, tak sem se rodil.Je mama rekla, ta	A
HABILIS: Kakšno sodno medicino, kakšen gojzar?	HONZA:	Jaz nimam nič s tem.Jaz že ne bom za pričo,	A
NELA: Nor je.	HONZA:	Ojej.Enega takega sem že poznal.	A
JULA: Jaz bi bila kar šla.	HONZA:	Jaz tudi. JULA: Ja, šla bom.	A
JULA: Ja, šla bom. Ne samo Nela, ne samo	Honza.	Tudi jaz bom šla.	A
HABILIS: Nihče ne bo šel.	HONZA:	Ojej. Habilis gre počasi proti Neli.	A
JULA: Jezus, kje je fibula?	Honza	zarenči, zalaja.Habilis ga odsune z nogo, Honza	A
zarenči, zalaja. Habilis ga odsune z nogo,	Honza	zbeži, spusti se na vse štiri, zalaja v luno	A
močmi zvežeta Nelo in jo položita na mizo.	Honza	laja, zavija.Habilis gre k njemu in ga sune	A
Habilis gre k njemu in ga sune z nogo.	Honza	zacvili in se zavleče pod mizo. HABILIS	A
Anastazija se umakne, Jula steče iz prostora,	Honza	se pod mizo zvije v gubo. HABILIS: Kaj	A
izrezali lepo, s keltskim nožem. Halštat! Kelti!	HONZA:	Namreč Azteki, ne Kelti. Luč ugasne.	A
obsije klop v parku, kjer sedita dva klateža.	Honza	in Jula. Podajata si steklenico.	A
Čez čas tudi oddaljen hrum avtomobilov.	HONZA:	Sem rekel: namreč Azteki, ne Kelti.Srca so žrtvovali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani