nova beseda iz Slovenije
Sekira. | Grško | axine.Latinsko ascia. | A |
ne ve, kaj, Anastazija? ANASTAZIJA: Kelti, | grško | Keltoi, tudi Galatai, latinsko Celtai in Galli | A |
ANASTAZIJA: Svarila sem te, Filibert Habilis, s svojo | grško | tragiško slutnjo, opozorila sem te.A zdaj je | A |
bencinskih sodov in čakaj, da te pošljejo na | grško | fronto.« »Obesiti se,« je tiho rekel jetnik | A |
. /\ .. stran 151 . \/ Pošiljali so jih na | Grško | in bil je vsaj v toliko zadovoljen, da bo na | A |
ima že vsaka živalca dve latinski imeni; o, | grško | ‒ grško, to je vse drugače, to vse drugače po | A |
vsaka živalca dve latinski imeni; o, grško ‒ | grško, | to je vse drugače, to vse drugače po ušesih | A |
drugače po ušesih šumi, in ko bi mogel dobro | grško | ime sestaviti, bi mi to veliko več slave prineslo | A |
obrazom pravi: »Pripustim vam to čast, dajte mu vi | grško | ime, ki bi v kratkem povedalo, da je kebrček | A |
mu bo naredil nove okenske zastornice. Veliko | grško | amforo, kupljeno v propilejah pod Akropolo, | A |
njej. »O ta svetlooka, sladkoglasna Kaliopa z | grško | glavo se vam je zasadila v srce.« »No, čakajte | A |
doživel nihče izmed vseh vojščakov. * Sloveni ( | grško) | Ko so Sloveni zunaj tabora zaslišali krik in | A |
Jutri ti pošljem blagovest. | Grško | že govoriš in bereš.Spoznaš resnico in najdeš | A |
gostinsko sobo, kjer sta pila Radovan in Epafrodit | grško | vino. »Spiridion!« | A |
svojo pot brez mene!« Golcal je na teščè močno | grško | vino, doklèr ni izpraznil čutare. Obliznil | A |
Epafrodit je zbežal tisto noč in se srečno otel na | Grško. | « »O tem ne dvomim. | A |
konj. »Ali me poznaš?« je zagrmel Iztok po | grško | nad njim. »Udari, da umreš, kakor se spodobi | A |
Nekega jutra skočim pokonci in iščem zvezek za | grško | književnost, zvezka pa nikjer.Premečem vso sobo | A |
pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil | grško | modrost in učenost v prelepo latinščino.Za to | A |
cesarja Avrelijana nad kraljico Zenobijo. Ta lepa, | grško | izobražena, duhovita in srčna žena je v palmovi | A |
boš učil, kakor so mi pravili.« »Latinsko in | grško, | mati, in druge čudne reči!« »Tu je treba veliko | A |
jezik, v katerega sem se bil ves zaljubil. | Grško | slovnico sem premagal že prvo leto, drugo sem | A |
se morajo iziti na IHTIS. Izidejo se samo po | grško. | « Jaz sem vstal in se zagledal vzdolž Pokopališke | A |
obmorskih delih, kar je ostalo značilno za vso | grško | zgodovino.Kljub velikemu morskemu prometu se | A |
na Siciliji, je sirakuški tiran Dioniz cenil | grško | umetnost in se zelo trudil, da bi se ji približal | A |
Grčijo in je kruti in robati Rim izkoriščal | grško | deželo, se je prav grški duh maščeval gospodarju | A |
francoskem jeziku: »Prosim, dajte mi kruh,« saj je za | grško | visoko družbo značilno, da sredi pogovora nenadoma | A |
daru nosili v svetišča, zlasti še ne, če je to | grško | orožje in če nam je res do dobrega sodelovanja | A |
mesta in je bilo napisano hebrejsko, latinsko in | grško. | Judovski véliki duhovniki so tedaj rekli Pilatu | A |
»Kaj? | Grško | znaš?« je vprašal poveljnik. »Potemtakem ti | A |
angela brezna: po hebrejsko mu je ime Abadon, po | grško | pa Apolíon. Prvo gorje je minilo. | A |
impresivnost, pri tem pa posebej omenil klasično | grško | umetnost, Goethejevega Fausta, Ibsena, Poeja | B |
umetnosti -- ali če rečemo drugače: skušal je | grško | besedo sim-bállo (zbiram, združujem, postavljam | B |
znamenje zimskega sončnega obrata in preide tudi v | grško | zgodovino.Tedaj ga upodabljajo že naravno, npr | B |
primerih sodeč bi moral tudi Keiron priti v | grško | bajeslovje z Vzhoda. Če ima Keiron konjski del | B |
tudi s srčnimi listi, ki vpliva tudi na severno | grško | in rimsko kulturo.46 So valovnica in srčni | B |
da je utopija vse, kar se še ni uresničilo: | grško | „ou” pomeni „ne” in „topos” pomeni „kraj, mesto | B |
Eros ni samo poganski. Čeprav je njegovo ime | grško, | se je to čustvo razvilo in izoblikovalo pod | B |
spoznanju, v presežnem védenju, ki se mu po | grško | reče tudi gnosis, ne sme ujeti v Heglov pojem | B |
za spust v čas; ta odločitev duše, izražena z | grško | besedo tolma, izvira iz njene želje in zahteva | B |
znanem antičnem paradoksu ”sorites“ (beseda po | grško | pomeni ”kup“), ki sprašuje, kdaj se ščepec posameznih | B |
končnost popolnosti je bila značilna za klasično | grško | mišljenje, v kozmološkem pomenu pa tudi za krščanstvo | B |
Janez. Naravo kot | grško | physis? Bruno. | B |
stopnje mitološke zavesti: egipčansko, indijsko in | grško | - v prvi prevladuje telo, v drugi duša, v tretji | B |
dodal ”kozmološko konstanto“ in jo označil z | grško | črko ? (lambda), namreč zato, da bi uravnovesila | B |
kozmologija le neke nove (in obenem klasično | grško) | variante teizma, nekakšen ”imanentni teizem | B |
Herberstein, Selbstbiographie. 34 Poleg slovenskega | jezika | je obvladal latinsko, grško, italijansko, nemško | B |
XVI v. S. Peterburg: 1884. 204. 59 Ptolomejevo | grško | besedilo „Kozmografija“ iz Korvinovske knjižnice | B |
celo nedovoljenega razkošja: nauk o lepem, po | grško | estetika.Kakor se nenavadno sliši, a lepota | B |
Zagovorniki teorije, da so Kalaši direktno nasledili | grško | oziroma rimsko kulturo, dokazujejo, da so ob | B |
4. Za vsako | grško | besedo ali sintagmo, ki ima v dialogu fiksiran | B |
Kraljestvo Makedonija, v katerem je živelo predvsem | grško | prebivalstvo, je višek doseglo v času cesarjev | C |
versko središče. Takrat so okrepili in razširili | grško | obzidje.Tako utrjeno mesto je dolgo zagotavljalo | C |
muslimanski pastirji, ki so se selili med naseljem in | grško | Trakijo.Po sušah, ki so jim ugonobile večino | C |
besedo, buba je truplo, kar sugerira tudi njeno | grško | ime, nek;dallos, ime, ki zveni podobno kot nékys | C |
je bistveno razširilo na eni strani z veliko | grško | kolonizacijo, ki se je začela nekako sredi 8 | C |
piramide najvišji gospod (izraz zanj se je razvil v | grško | besedo (w)ánaks).Sledili so mu imenitniki | C |
stoletju pr. Kr. V 4. stoletju pr. Kr. je | grško | zgodovinopisje doživelo izjemen razvoj.Že Dionizij | C |
Na prehodu iz 6. v 5. stoletje pr. Kr. se je | grško | zgodovinopisje v razmeroma kratkem obdobju naposled | C |
morje. Kdor torej trdi, da so Atenci rešili | Grško, | ne pogaja daleč mimo resnice.Kajti na katero | C |
strah, jih niso uplašile, da bi bili zapustili | Grško, | ampak so ostali na domači grudi in sprejeli | C |
tj. poglavjih 1,2‐19 opiše to, kar razume kot | grško | »predzgodovino«, se pravi dogodke pred peloponeško | C |
Prolog Uvod v Ksenofontovo | Grško | zgodovino je nedvomno eden najbolj nenavadnih | C |
izreden poudarek na slogu. Umetelno pisano | grško | prozo je izpopolnil Izokrat, govorjeno pa govornik | C |
do bizantinskega obdobja najbolj vplival na | grško | prozo).Izokratovemu slogu je sledil zgodovinar | C |
je udejstvoval tudi kot govornik; napisal je | Grško | zgodovino, Zgodovino Filipa in Zgodovino | C |
vsaka štiri leta na čast Apolonu). Napisal je | Grško | zgodovino in Dejanja Aleksandra ter manjši | C |
Sicilski (za del arhajske in skoraj vso klasično | grško | zgodovino), namenoma ni obravnaval mitičnih | C |
kljub pomanjkljivostim nepogrešljiv, saj je za | grško | zgodovino za obdobje od okoli 480 do 350 edini | C |
knjigah, Filipovo zgodovino v 72 knjigah in | Grško | zgodovino v enajstih knjigah, ki se navezuje | C |
povsem drugačnih zametkov kot grška; medtem ko je | grško | zgodovinopisje vzniknilo iz racionalističnega | C |
grški, zato je Enij tekoče govoril oskijško, | grško | in latinsko, poleg tega pa je v Tarentu pridobil | C |
tega pa je v Tarentu pridobil tudi temeljito | grško | izobrazbo.V Rim ga je leta 204 pripeljal Katon | C |
pri čemer se je Katon gotovo naslonil tudi na | grško | tradicijo sicilskih zgodovinarjev, npr. Timaja | C |
Namesto da bi za letnico ustanovitve Rima uporabil | grško | štetje po olimpijskih igrah (kot je storil eden | C |
I 74,2: Porkij Katon ne določa časa po | grško, | marveč razlaga, skrben pri zbiranju starodavne | C |
6 | GRŠKO | IN LATINSKO RIMSKODOBNO ZGODOVINOPISJE IN GEOGRAFIJA | C |
močno vplivala na rimskodobno zgodovinopisje. | Grško | helenistično zgodovinopisje je imelo izreden | C |
predvsem iz praktičnih političnih motivov. Sočasne | grško | pisane zgodovine so za temi deli zaostajale | C |
pomeni za rimsko zgodovinopisje zaton, za sočasno | grško | pa ponovni vzpon; mnogo zgodovinarjev je namreč | C |
od kod veličina Rima. Glavni predstavniki | grško | govorečih zgodovinarjev cesarskega obdobja so | C |
da je Bog na strani Rimljanov, in je skušal | grško | govorečim bralcem predstaviti judovsko zgodovino | C |
dopolnjujejo. Iz 2. in 3. stoletja imamo predvsem | grško | pisane zgodovine, rimsko zgodovinopisje, pisano | C |
sta v pozni antiki spet ohranjeni dve pomembni | grško | pisani zgodovini: Zosimova (začetek 6. stoletja | C |
Zgodovine, sicer iz 2. stoletja ohranjene predvsem | grško | napisane rimske zgodovine. Geografija | C |
Geografsko znanje se je prvič močno povečalo z | grško | kolonizacijo; v 6. stoletju sta v Joniji Anaksimander | C |
grških, pa tudi rimskih piscev, ki so govorili | grško | in ki jim je bil ideal čisti grški jezik, v | C |
izvoru Rima, ker je želel dokazati, da je Rim | grško | mesto, kar starejši generaciji zgodovinarjev | C |
publika so bili predvsem izobraženci, nadaljevalo | grško | tradicijo in grški jezik.Med njimi je bilo tudi | C |
pokazal, kako bi bilo treba uskladiti rimsko in | grško | štetje.Ni se mi namreč zdelo dovolj zgolj napisati | C |
Svojo Zgodovino je namenil izobraženemu | grško | govorečemu občinstvu, kar kažejo številne razlage | C |
zdaj Sisak). Kolops je reka Kolpa, Ister je | grško | ime za Donavo, Menas, ki je poveljeval v rečni | C |
postane njegova pripoved izčrpnejša. Začne torej z | grško | mitologijo in dolgo rimsko zgodovino do svoje | C |
Megasten pogosto potegnil napačne vzporednice med | grško | in njej povsem tujo indijsko kulturo. V zvezi | C |
tudi nekateri Judje so se dobro vključili v | grško | oziroma rimsko okolje ter dosegli visoke položaje | C |
antične retorike ipd. Zaradi prežetosti z | grško | kulturo in obenem zaradi prizadevanja Judov | C |
Jožefov pristop kazal na dejstvo, da je računal na | grško | govoreče judovske bralce, saj bi razbremenitev | C |
saj za rimsko zgodovinopisje pomeni to, kar za | grško | pomeni Tukidid; osamosvojil je namreč rimsko | C |
temeljite izobrazbe v Rimu, kjer je dodobra spoznal | grško | in rimsko književnost in kjer se je, kakor omenja | C |
zgodovino cesarjev, so nadaljevali še drugi, med | grško | pišočimi avtorji npr. Herodijan (prva polovica | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |