Starejši, ki se razgleduje tako samozavestno in samoljubno v skrbnolični togi, to je slavni Cicero; za pet sto let mlajši mož, ki oskromno gleda k tlom v preprosti haljini, to je sveti Benedikt iz Nursije. Prvi je neizmerno pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil grško modrost in učenost v prelepo latinščino. Za to, da ga svet še imenuje, da se čudi njega jeziku in proučuje njegova dela, mora pa zahvaljati samo drugega in njegove učence, ki so varno hranili in zvesto prepisavali stare klasike.