nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Eksistencialni obup morda res privede človeka na pot filozofije, kot je menil Kierkegaard, toda naprej po tej poti vodi misleca čudenje in iz njega izvirajoča radovednost, želja po spoznanju in zrela ljubezen do modrosti. - Po drugi strani pa se duh v svojem (sámo)spoznanju, v presežnem védenju, ki se mu po grško reče tudi gnosis, ne sme ujeti v Heglov pojem, saj ”duh véje, kjer hoče“. Kierkegaard je imel smolo (mnogi bi seveda rekli nasprotno: veliko srečo), da je zanj vse védenje poosebljal ravno Heglov Absolut, ujet v dialektične kategorije svojega vseobsežnega Sistema; te ujetosti se Kierkegaardov svobodni ”posamičnik“ sicer osvobaja, žal pa se obenem oddaljuje od poti spoznanja, izmakne se mu tisto odrešujoče védenje, in zato je nesrečen, razdvojen, boleče nepopoln...
Marija, na pragu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani