nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Rimljani so bili ljudstvo, katerega zavest je temeljila na tradiciji; imeli so smisel za zgodovino, ki pa je izviral predvsem iz praktičnih političnih motivov. Sočasne grško pisane zgodovine so za temi deli zaostajale in zanimivo je, da so tudi v času pozne republike in zgodnjega principata (druga polovica 1. stoletja pr. Kr. in začetek 1. stoletja po Kr.) med grškimi zgodovinami sprva prevladovale univerzalne zgodovine; njihovi avtorji so bili Strabon iz Amaseje, Nikolaj iz Damaska, Timagen iz Aleksandrije. Dionizij Halikarnaški je približno v istem času napisal Rimske starožitnosti. 2. stoletje pomeni za rimsko zgodovinopisje zaton, za sočasno grško pa ponovni vzpon; mnogo zgodovinarjev je namreč izviralo z grškega vzhoda, od koder so prišli v Rim in v službi rimskih vladarjev dosegli visoke časti in službe; nekaj jih je postalo tudi rimskih senatorjev. Razumljivo je, da so na rimsko državo gledali z naklonjenostjo, jo prikazali v pozitivni luči
ter njen obstoj smatrali za upravičen in potreben.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani