nova beseda iz Slovenije
tako ubog, ves poln nadlog in smrti se bojiš? | Glad | ti sedí na licih izsušenih, v pogledu votlem | A |
»Brez mene kakó naj živíjo? | Glad | jih umorí in pečál ... Siróte izróčam zdaj Têbi | A |
slabo leto!« méni drugi, »Kruh nam bo béda in | glad! | «... | A |
da se tebi, levji sin, pokloni. Žeja silna, | glad | sta jo prignala. Le poveljnik, govore Kabljani | A |
govori poveljnik: »Dlje braniti mesta ni nam môči | Glad | nas davi, žeja moč nam jemlje. Dan noben nam | A |
do jutra pozabila tvoj tihi mir, moj burni | glad. | ŽEJA S teboj obiskujem kraje, ki sem | A |
dva prijatelja sta z mano - revščina in | glad. | Močno dušo mi upognil ljuti jad je moj | A |
Kdo pa bo tebi, uboga para! Vdare povernil in | glad | in trud? Zate nihče v nebesih ne mara, Kadar | A |
je, so te kam pregnali, te v Šleziji mordá je | glad | izžel? Kjer koli si, povsod sem jaz s teboj | A |
tvoje telo ob svojem telesu samota je težka kot | glad. | Ovila bom roke krog tebe in vrednost življenja | A |
po njem veselje vriska; a siromaka mraz in | glad | pod milim nebom stiska. Kedó z menoj spregovori | A |
Lakota. | Glad, | glad. O tvoje bele roke! | A |
Lakota. Glad, | glad. | O tvoje bele roke! | A |
ampak je PROSTOR. V podstrešnici mi druguje | glad, | grenki kruh življenja. Kličem z belega balkona | A |
tempelj, bleščeč in bogat, in le tako preženemo | glad, | ki nas tare s predmestno temo. In vsi kulturni | A |
46 . / Melanholija gladu V trdem zidu grize | glad. | Človek ni več človek. | A |
pokljuškim pljuskal Savo, da sem pretočil zimzeleni | glad | v Zarjino in Sončino vezavo. Vardevanec me božji | A |
anesljivih slovenskih vojakov. »Mesto je obsojeno na | glad | in končni propad, ako ne dospe hitra pomoč, | A |
budni? Saj dokler ne doseže določene stopnje, | glad | ne utruja in ne mrtviči, ampak sili telesa v | A |
takrat nisem bil več lačen, in kdor da je, ko ga | glad | ne preganja, nima nobene zasluge.Res je tako | A |
da padajo kosi teme v brezna niča. In njihov | glad | za obronkom je zmeraj bolj razkačen, ker so | A |
hitro legla, da bi v omotičnem spancu pregnala | glad. | Kvečjemu če ni kdaj po naključju šla prav takrat | A |
življenjem razširili spoznanje, da je najhujši | glad | glad srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo | A |
življenjem razširili spoznanje, da je najhujši glad | glad | srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo | A |
hkrati pa pazila, da se ne bi v spanju scvrli. | Glad | je bil hud in možje so se odločili, da bodo | A |
poroča, da med naseljenci vladata stiska in | glad | in da je že izbruhnil prvi upor med kolonisti | A |
in zgrbila sama nezakrivljena beda in stiska; | glad | in mraz in trud in vročina sta jo bila posušila | A |
torej,« je nadaljeval, »da nas konča meč ali | glad. | «Junak se je zamislil in dal meščanom priliko | A |
Nemir je naraščal. Vojaki so pozabili na | glad | in utrujenost ter so mislili le na to, kaj bo | A |
Grem. Morda zaspim ter pozabim na | glad | in bolečine ... Odšepal je. | A |
je redko prišlo. Od jutra do večera mraz in | glad, | isto od večera do jutra.To je bila pesem, ki | A |
Štefan. Prijatelja sta pozabila na obed, na | glad | in na vse, kar se je zgodilo.Ostala sta v svojem | A |
drevesih, v zraku je bilo vse nared za uživanje, | glad | in žeja sta se polaščala mesa.Buterna je razklepal | A |
se mu je primanjkljaj dopolnil, že se mu je | glad | obnovil. Ni se mogel razdati, nič odliti, nič | A |
vsak v svojo smer, nažokal se je žgancev ali | glad | samo polajšal, in če je po vrhu mogel še sezuti | A |
gospodine, vse moje življenje me je spremljal | glad, | ko da sva rodna brata.Čuj, koliko sem prestal | A |
Hercegovec, iz Hercegovine sem se priselil sem. | Glad | in vstaja sta me pregnala od tam in ta dva sta | A |
krajino je dostojno zastopal suhi in visoki Juri | Glad, | ki se je vsem priljubil zaradi svojega zvonkega | A |
mašinalno. »Pusti očetu veselje,« se je oglasil | Glad, | ki je blizu mize drgnil stremena.»Bodi vesel | A |
mlado sovo.« »A prekleti Damjan!« se je začudil | Glad, | ko je zaslišal te slikovite izraze.Majal sem | A |
pop, ti bi znal prepovedati!« mi je zaklical | Glad, | ki je gledal name kakor na višje bitje, menda | A |
je trobenta budila nenavadno zgodaj. Tovariš | Glad, | ki je sicer to budilko vsako jutro krepko okregal | A |
gostilno, sem pokukal na dvorišče. Tam sta gulila | Glad | in Kopač, nastanjena pri Čelešniku, svoja konja | A |
Maribora, če veste, kje je to mesto,« je odgovoril | Glad, | ki je čepel pri Hektorjevih nogah in mu z mastjo | A |
Menaža je bila bolj pičla in kadar jih je mučil | glad, | so si pomagali, kako so znali. III. | A |
in mu ni dala miru: kaj, če jih ne bo! Kajti | glad | ne prihaja zgolj iz želodca, ampak tudi iz globine | A |
usta!« je zavpil razjarjeni gospod Jeraj, čigar | glad | ni bil od prerekanja manjši, ampak je rasel | A |
1924 ] . / . / stran 259 . / Gladovni nemiri | Glad | je jako neprijeten.Ko sem bil še mlad in sem | A |
vznemiril vso cesto s svojim gladom. Njegov | glad | je bil kajpada neosnovan, pred pičlo uro je | A |
in dan na obrežju, dokler ga ni začel gruditi | glad. | Ob lakoti si človek pomaga, kakor ve in zna. | A |
smuknila s konja, začela luščiti žir ter si tešiti | glad. | Domislila si je, kolikokrat sta z Iztokom pobirala | A |
natrgala si kreše in kislice ter si utolažila | glad. | Legla ni. | A |
vedel je, da utegne na povratku živina trpeti | glad | po opustošenih in požganih pokrajinah. Vojakom | A |
siromašni otroci pred izložbami); mraz; snežinke; | glad; | svetle otroške oči; pohlepnost; noč; onemoglost | A |
GLAD | Uredník, profesor Hladnik, je sedel pred | A | |
obraz me poljubi z ledenimi, tenkimi ustni -- | glad | , -- moj sovražnik in rešitelj ... | A |
je trenotek čiste svobode dostojno plačilo za | glad | in smrt?O, trenotek otroka, trenotek brez skrbi | A |
nji: žalost, sram, ponižanje, razočaranje, in | glad | in blaznost in smrt.Zdaj, človek: brez skrbi | A |
bolezen, ni bolan, in da človek; ki se ne meni za | glad, | ni lačen; tako se je pripetilo, da so stradali | A |
ki sedi pod stopnicami. Kaj je boljše, ali | glad | ali sramota?Poskusil sem že oboje in dobro ni | A |
oskruniti. Če si bil lačen, te ni bolel toliko | glad | sam, kakor pa trpki občutek, da tisti glad ni | A |
toliko glad sam, kakor pa trpki občutek, da tisti | glad | ni bil pravična kazen za krivično početje, temveč | A |
mnogo bo truda, skrbi še več. Pa kaj bi meni | glad, | pa kaj bi meni mraz, kaj trud in skrb - do vrha | A |
Brezovice polotila čudna utrujenost. ”Morda je le | glad! | “ je pomislil smehljaje.Zakaj utrujenosti bi | A |
pritiskati na čelo in na senca. ”Tudi to je | glad, | samo glad!“ je pomislil.Bilo mu je nadležno | A |
na čelo in na senca. ”Tudi to je glad, samo | glad! | “ je pomislil.Bilo mu je nadležno, žalosten pa | A |
bližalo poslednje zlo, goli, ostudni, neusmiljeni | glad. | Velika družina je bila, v tesno ogrado jih je | A |
pričelo to življenje, ona je prinesla v hišo | glad | in siromaštvo, veselje pa je šlo.Kako bi ne | A |
že stoletne, nadebelo zaprašene in okajene; | glad | in greh bi udarila svoj črni pečat na samo mramorno | A |
zaupnost, to je trpljenje; drugega ni. Neugodnost, | glad, | ponižanje -- pomisli, Hiacinta, ponižanje! | A |
imel in udrte oči, iz katerih je gledal bledi | glad. | Na nizkem stolcu globoko zadaj je sedel v dve | A |
Vse bi še pretrpel človek, trpljenja vajen: | glad, | bolezen, ponižanje, očitno krivico.Ali prenesti | A |
dne do slavnega konca -- ni bilo trpljenje. | Glad | je bil pred kraljevsko večerjo!Samo nespametno | A |
privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi | glad | se je bil zasilo vdal, le žeja ga je žgala v | A |
na trdih deskah. Vse kosti so me bolele in | glad | me je davil.V ječi sem tičal, in najmanjše jedi | A |
A bil je v silno slabem položaju. Mraz in | glad | sta mu bila ugonobila vse moči.Raztrgal si je | A |
nasitili lačni hlapci, in ko je bil utolažil svoj | glad | tudi fizik Paulus Secundus, ukazal je kanonik | A |
Počakaj, potrpi!« »Ko oves kaže lat, mine | glad | ‒ ste nas tolažili ondan.« »Saj vidiš, suša | A |
Kako vam je?« »Saj veste: strad in | glad | nas davi vse.« »Vem, hudo je,« je opat vzdihnil | A |
začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in | glad | trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil | A |
je bila za poldrugo njegovo dolžino pod njim | glad | ko odsekana: »Če mi spodleti...Morda se še ujamem | A |
sedaj, in prvi uk in poziv kakor sedaj, nego | glad | delavčev in potreba tvorničarjeva; zakaj bilo | A |
mati; nihče ne pozna ljubezni. Mi poznamo samo | glad | in žejo, pokorščino in delo.Gledal sem v lice | A |
življenjsko vprašanje: kako bomo odslej tešili | glad, | kje se bomo greli to zimo, ob čem bo živela | A |
ne morem tajiti; ne verjel bi, da živim, toda | glad | me opominja na življenje; celo tega bi ne verjel | A |
Nama se pa zdaj ne mudi prav nič in za vaš | glad | bo že najina planšarica našla kakov grižljaj | A |
krenili v dolino, ko nas je iztreznil neusmiljeni | glad. | Od tod sem proti jugu plaval na Črno prst, kjer | A |
Gradišča, Tresoglav pa je umiral v temni kleti. | Glad | je hud gospod.Nenasitni izdajalec se lizal sedaj | A |
ki jih ne zmore sam, plačilo pa gotovo ji je | glad | in žeja in ‒ naj dela, kar more ‒ palica! ‒ | A |
ki ga je vodila nad globokim prepadom preko | glad | kih, visokih pečin.Pa še sam ni vedel, koliko | A |
kislico bi pač ne izhajal dolgo časa. Prišel bi | glad | in prišla bi nazadnje še smrt.Oh, maščevanje | A |
Doživeli so vso trdoto partizanstva, dolge marše in | glad. | 17. decembra 1942., ko so odšle čete izpod Snežnika | A |
iz zadnje vojske. Mrtvi, ranjenci, bolezni, | glad, | sovraštvo, ruševine to so stalni spremljevalci | A |
dobro ali slabo, mir ali vojna, blaginja ali | glad, | ruševine ali sreča.« Ko me je oče oštel, sem | A |
je učil, da so proti ljubezni tri zdravila: | glad, | čas in pa štrik.« »Ali se naj obesim | A |
Takrat je prvič potrkal odločno na naša vrata | glad. | Bilo je zjutraj. | A |
še nikoli, vendar mi je bilo tako znano kot | glad, | bolečina ali žeja, in čudil sem se, kako sem | A |
kdove čemu. Premišlja tako in nenadoma občuti | glad, | ki ji seva iz notranjosti telesa.Zave se, da | A |
trebušno votlino in kako počasi izriva iz nje | glad. | »Hranjenje je razdeljeno na tri dnevne obroke | A |
užitnih gliv v goščju, če v drobu občuti spolzko | glad. | Glad ga ne bo nikoli prignala k žrtju. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |