glad (162)

tako ubog, ves poln nadlog in smrti se bojiš?	Glad	ti sedí na licih izsušenih, v pogledu votlem	A
»Brez mene kakó naj živíjo?	Glad	jih umorí in pečál ... Siróte izróčam zdaj Têbi	A
slabo leto!« méni drugi, »Kruh nam bo béda in	glad!	«...	A
da se tebi, levji sin, pokloni. Žeja silna,	glad	sta jo prignala. Le poveljnik, govore Kabljani	A
govori poveljnik: »Dlje braniti mesta ni nam môči	Glad	nas davi, žeja moč nam jemlje. Dan noben nam	A
do jutra pozabila tvoj tihi mir, moj burni	glad.	ŽEJA S teboj obiskujem kraje, ki sem	A
dva prijatelja sta z mano - revščina in	glad.	Močno dušo mi upognil ljuti jad je moj	A
Kdo pa bo tebi, uboga para! Vdare povernil in	glad	in trud? Zate nihče v nebesih ne mara, Kadar	A
je, so te kam pregnali, te v Šleziji mordá je	glad	izžel? Kjer koli si, povsod sem jaz s teboj	A
tvoje telo ob svojem telesu samota je težka kot	glad.	Ovila bom roke krog tebe in vrednost življenja	A
po njem veselje vriska; a siromaka mraz in	glad	pod milim nebom stiska. Kedó z menoj spregovori	A
Lakota.	Glad,	glad. O tvoje bele roke!	A
Lakota. Glad,	glad.	O tvoje bele roke!	A
ampak je PROSTOR. V podstrešnici mi druguje	glad,	grenki kruh življenja. Kličem z belega balkona	A
tempelj, bleščeč in bogat, in le tako preženemo	glad,	ki nas tare s predmestno temo. In vsi kulturni	A
46 . / Melanholija gladu V trdem zidu grize	glad.	Človek ni več človek.	A
pokljuškim pljuskal Savo, da sem pretočil zimzeleni	glad	v Zarjino in Sončino vezavo. Vardevanec me božji	A
anesljivih slovenskih vojakov. »Mesto je obsojeno na	glad	in končni propad, ako ne dospe hitra pomoč,	A
budni? Saj dokler ne doseže določene stopnje,	glad	ne utruja in ne mrtviči, ampak sili telesa v	A
takrat nisem bil več lačen, in kdor da je, ko ga	glad	ne preganja, nima nobene zasluge.Res je tako	A
da padajo kosi teme v brezna niča. In njihov	glad	za obronkom je zmeraj bolj razkačen, ker so	A
hitro legla, da bi v omotičnem spancu pregnala	glad.	Kvečjemu če ni kdaj po naključju šla prav takrat	A
življenjem razširili spoznanje, da je najhujši	glad	glad srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo	A
življenjem razširili spoznanje, da je najhujši glad	glad	srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo	A
hkrati pa pazila, da se ne bi v spanju scvrli.	Glad	je bil hud in možje so se odločili, da bodo	A
poroča, da med naseljenci vladata stiska in	glad	in da je že izbruhnil prvi upor med kolonisti	A
in zgrbila sama nezakrivljena beda in stiska;	glad	in mraz in trud in vročina sta jo bila posušila	A
torej,« je nadaljeval, »da nas konča meč ali	glad.	«Junak se je zamislil in dal meščanom priliko	A
Nemir je naraščal. Vojaki so pozabili na	glad	in utrujenost ter so mislili le na to, kaj bo	A
Grem. Morda zaspim ter pozabim na	glad	in bolečine ... Odšepal je.	A
je redko prišlo. Od jutra do večera mraz in	glad,	isto od večera do jutra.To je bila pesem, ki	A
Štefan. Prijatelja sta pozabila na obed, na	glad	in na vse, kar se je zgodilo.Ostala sta v svojem	A
drevesih, v zraku je bilo vse nared za uživanje,	glad	in žeja sta se polaščala mesa.Buterna je razklepal	A
se mu je primanjkljaj dopolnil, že se mu je	glad	obnovil. Ni se mogel razdati, nič odliti, nič	A
vsak v svojo smer, nažokal se je žgancev ali	glad	samo polajšal, in če je po vrhu mogel še sezuti	A
gospodine, vse moje življenje me je spremljal	glad,	ko da sva rodna brata.Čuj, koliko sem prestal	A
Hercegovec, iz Hercegovine sem se priselil sem.	Glad	in vstaja sta me pregnala od tam in ta dva sta	A
krajino je dostojno zastopal suhi in visoki Juri	Glad,	ki se je vsem priljubil zaradi svojega zvonkega	A
mašinalno. »Pusti očetu veselje,« se je oglasil	Glad,	ki je blizu mize drgnil stremena.»Bodi vesel	A
mlado sovo.« »A prekleti Damjan!« se je začudil	Glad,	ko je zaslišal te slikovite izraze.Majal sem	A
pop, ti bi znal prepovedati!« mi je zaklical	Glad,	ki je gledal name kakor na višje bitje, menda	A
je trobenta budila nenavadno zgodaj. Tovariš	Glad,	ki je sicer to budilko vsako jutro krepko okregal	A
gostilno, sem pokukal na dvorišče. Tam sta gulila	Glad	in Kopač, nastanjena pri Čelešniku, svoja konja	A
Maribora, če veste, kje je to mesto,« je odgovoril	Glad,	ki je čepel pri Hektorjevih nogah in mu z mastjo	A
Menaža je bila bolj pičla in kadar jih je mučil	glad,	so si pomagali, kako so znali. III.	A
in mu ni dala miru: kaj, če jih ne bo! Kajti	glad	ne prihaja zgolj iz želodca, ampak tudi iz globine	A
usta!« je zavpil razjarjeni gospod Jeraj, čigar	glad	ni bil od prerekanja manjši, ampak je rasel	A
1924 ] . / . / stran 259 . / Gladovni nemiri	Glad	je jako neprijeten.Ko sem bil še mlad in sem	A
vznemiril vso cesto s svojim gladom. Njegov	glad	je bil kajpada neosnovan, pred pičlo uro je	A
in dan na obrežju, dokler ga ni začel gruditi	glad.	Ob lakoti si človek pomaga, kakor ve in zna.	A
smuknila s konja, začela luščiti žir ter si tešiti	glad.	Domislila si je, kolikokrat sta z Iztokom pobirala	A
natrgala si kreše in kislice ter si utolažila	glad.	Legla ni.	A
vedel je, da utegne na povratku živina trpeti	glad	po opustošenih in požganih pokrajinah. Vojakom	A
siromašni otroci pred izložbami); mraz; snežinke;	glad;	svetle otroške oči; pohlepnost; noč; onemoglost	A
	GLAD	Uredník, profesor Hladnik, je sedel pred	A
obraz me poljubi z ledenimi, tenkimi ustni --	glad	, -- moj sovražnik in rešitelj ...	A
je trenotek čiste svobode dostojno plačilo za	glad	in smrt?O, trenotek otroka, trenotek brez skrbi	A
nji: žalost, sram, ponižanje, razočaranje, in	glad	in blaznost in smrt.Zdaj, človek: brez skrbi	A
bolezen, ni bolan, in da človek; ki se ne meni za	glad,	ni lačen; tako se je pripetilo, da so stradali	A
ki sedi pod stopnicami. Kaj je boljše, ali	glad	ali sramota?Poskusil sem že oboje in dobro ni	A
oskruniti. Če si bil lačen, te ni bolel toliko	glad	sam, kakor pa trpki občutek, da tisti glad ni	A
toliko glad sam, kakor pa trpki občutek, da tisti	glad	ni bil pravična kazen za krivično početje, temveč	A
mnogo bo truda, skrbi še več. Pa kaj bi meni	glad,	pa kaj bi meni mraz, kaj trud in skrb - do vrha	A
Brezovice polotila čudna utrujenost. ”Morda je le	glad!	“ je pomislil smehljaje.Zakaj utrujenosti bi	A
pritiskati na čelo in na senca. ”Tudi to je	glad,	samo glad!“ je pomislil.Bilo mu je nadležno	A
na čelo in na senca. ”Tudi to je glad, samo	glad!	“ je pomislil.Bilo mu je nadležno, žalosten pa	A
bližalo poslednje zlo, goli, ostudni, neusmiljeni	glad.	Velika družina je bila, v tesno ogrado jih je	A
pričelo to življenje, ona je prinesla v hišo	glad	in siromaštvo, veselje pa je šlo.Kako bi ne	A
že stoletne, nadebelo zaprašene in okajene;	glad	in greh bi udarila svoj črni pečat na samo mramorno	A
zaupnost, to je trpljenje; drugega ni. Neugodnost,	glad,	ponižanje -- pomisli, Hiacinta, ponižanje!	A
imel in udrte oči, iz katerih je gledal bledi	glad.	Na nizkem stolcu globoko zadaj je sedel v dve	A
Vse bi še pretrpel človek, trpljenja vajen:	glad,	bolezen, ponižanje, očitno krivico.Ali prenesti	A
dne do slavnega konca -- ni bilo trpljenje.	Glad	je bil pred kraljevsko večerjo!Samo nespametno	A
privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi	glad	se je bil zasilo vdal, le žeja ga je žgala v	A
na trdih deskah. Vse kosti so me bolele in	glad	me je davil.V ječi sem tičal, in najmanjše jedi	A
A bil je v silno slabem položaju. Mraz in	glad	sta mu bila ugonobila vse moči.Raztrgal si je	A
nasitili lačni hlapci, in ko je bil utolažil svoj	glad	tudi fizik Paulus Secundus, ukazal je kanonik	A
Počakaj, potrpi!« »Ko oves kaže lat, mine	glad	‒ ste nas tolažili ondan.« »Saj vidiš, suša	A
Kako vam je?« »Saj veste: strad in	glad	nas davi vse.« »Vem, hudo je,« je opat vzdihnil	A
začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in	glad	trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil	A
je bila za poldrugo njegovo dolžino pod njim	glad	ko odsekana: »Če mi spodleti...Morda se še ujamem	A
sedaj, in prvi uk in poziv kakor sedaj, nego	glad	delavčev in potreba tvorničarjeva; zakaj bilo	A
mati; nihče ne pozna ljubezni. Mi poznamo samo	glad	in žejo, pokorščino in delo.Gledal sem v lice	A
življenjsko vprašanje: kako bomo odslej tešili	glad,	kje se bomo greli to zimo, ob čem bo živela	A
ne morem tajiti; ne verjel bi, da živim, toda	glad	me opominja na življenje; celo tega bi ne verjel	A
Nama se pa zdaj ne mudi prav nič in za vaš	glad	bo že najina planšarica našla kakov grižljaj	A
krenili v dolino, ko nas je iztreznil neusmiljeni	glad.	Od tod sem proti jugu plaval na Črno prst, kjer	A
Gradišča, Tresoglav pa je umiral v temni kleti.	Glad	je hud gospod.Nenasitni izdajalec se lizal sedaj	A
ki jih ne zmore sam, plačilo pa gotovo ji je	glad	in žeja in ‒ naj dela, kar more ‒ palica! ‒	A
ki ga je vodila nad globokim prepadom preko	glad	kih, visokih pečin.Pa še sam ni vedel, koliko	A
kislico bi pač ne izhajal dolgo časa. Prišel bi	glad	in prišla bi nazadnje še smrt.Oh, maščevanje	A
Doživeli so vso trdoto partizanstva, dolge marše in	glad.	17. decembra 1942., ko so odšle čete izpod Snežnika	A
iz zadnje vojske. Mrtvi, ranjenci, bolezni,	glad,	sovraštvo, ruševine to so stalni spremljevalci	A
dobro ali slabo, mir ali vojna, blaginja ali	glad,	ruševine ali sreča.« Ko me je oče oštel, sem	A
je učil, da so proti ljubezni tri zdravila:	glad,	čas in pa štrik.« »Ali se naj obesim	A
Takrat je prvič potrkal odločno na naša vrata	glad.	Bilo je zjutraj.	A
še nikoli, vendar mi je bilo tako znano kot	glad,	bolečina ali žeja, in čudil sem se, kako sem	A
kdove čemu. Premišlja tako in nenadoma občuti	glad,	ki ji seva iz notranjosti telesa.Zave se, da	A
trebušno votlino in kako počasi izriva iz nje	glad.	»Hranjenje je razdeljeno na tri dnevne obroke	A
užitnih gliv v goščju, če v drobu občuti spolzko	glad.	Glad ga ne bo nikoli prignala k žrtju.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani