nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Včasih je ocvrla gospodinja posebej zanj jajce v ponevci, včasih samo nalila mlekca v torilo, poredko ništro pri teh savtavih obredih. Pri jedi so se pozanimali vsak v svojo smer, nažokal se je žgancev ali glad samo polajšal, in če je po vrhu mogel še sezuti obutev, nanovo postlati nogi v zavijačah, ali če so mu obvezali otiščance na stopalih, je bila to več ko nagrada za žuljavo tovorništvo, hkrati uteha za nevednost, kajti začetka zakrinkane skrivnosti ni spregledal in tudi pozneje ni mogel vselej preveriti resničnega ozadja svojih nošenj, v največ opravljenih primerih je toliko vedel zdaj ko prej.
Te na zunaj ničkaj mikavne, ponošene in obrabljene žepne bukvice Valentina Vodnika, ki so se brale ko coprniški obrednik, po tuje postavljene, včasih čudno zavite in neumljive besede, njihov vrstni red in začarana pisava, njena tajna in nevidna sporočilnost, pereče zveze in okoliščine, v besede deto obnemaganje, pretakanje krvi in trganje
življenj, so se mu bili vtisnili nepozabno v mladostno prazno, še neobteženo spominsko mreno in ostali sveži in neokrnjeni do današnjih dni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani