žareče (343)

beží temá utrujena. Še predno solnca se okó	žareče	ozré z nebá, popije nočno roso in zemljo spet	A
je čudo ljubezniv gospod! Okó sokolovo ni tak	žareče,	tak ognjevito kakor Parisovo.Resnično, prava	A
lice, prej rudeče? Kaj okó ni mrtvo, prej	žareče?	Solze meni so okó skalíle, solze beli	A
vztrepetala, odprle so se za trenotek oči,	žareče,	globoke oči ... Zavele so pesmi nad gozdovi	A
si duša želi, srce plače ‒ in uprte v temo so	žareče	oči. Ah, prelestna, ti veš, kako te ljubim srčno	A
Pike na metuljevih rokah bledijo v noč. Čas	žareče	ihte kliče po ostankih. Preživelim se ne bo	A
mi blizu je tako, da bi lahko pobožala z roko	žareče	sonce, ki se v dnu leskeče. Ah, kolikokrat ob	A
ti na vrtu rože rdeče, srebrno bele in zlato	žareče,	bi razveselil nežnega se cvetja. Natrgal z žuljavimi	A
Bele cvetice, ledene cvetice, ve ohladite	žareče	mi lice! Večni Bog, mili Bog, drži me ti, da	A
V drevo čarobno so skrita imena, slap vode	žareče,	sveti se magov pečat. Vsi okrog drevesa so	A
Kdor zmaguje, ta propada. Na	žareče	srce padajo sinji kristali rose. Hej, kdo pozibava	A
on, ki ga zvezde v čelo pekó, zvezde, zvezde,	žareče	v srce, on, ob belem drevesu spočet, ‒‒ odhaja	A
tem skakljajo, da bi z gibanjem oddali nekaj	žareče	energije; brivec pa je medtem posadil staro	A
zdrkne s kamna. Takó se še bolj smejejo in tudi	žareče	oko na nebu nad njimi je vse solzno od lesketa	A
Nebo je bilo visoko in modro, sonce veliko in	žareče,	res pravo sonce; na sleherni list, na sleherno	A
Vino se peni in iskri se kri novega življenja,	žareče	sonce gori nad njo in odprta okna veselo zro	A
potujejo neznansko tisočev kilometrov od tiste	žareče	krogle tam na nebu, da pridejo skozi te šipe	A
telesi, pogled skozi mokre štrene las, tiste	žareče	zenice, vsa pijača, ki jo je zvečer zlil vase	A
Vendar pa me je nekega dne spet obsedel skozi	žareče	oči pravično kaznovane razuzdanke pred cerkvijo	A
Zdaj je slišal v daljavi petelina. Iz tiste	žareče	nebesne strani je prihajal komaj slišen klic	A
neskončno marljivih opravilih? Zakaj hoče tu, sredi	žareče	palube ali v svilnati svetlobi mesečeve noči	A
samo strašno bleščavo. Vse belo in ostro in	žareče.	Iz temnega blaznega brezna naravnost v to bleščavo	A
v telesu. Vodene oči so dolgo gledale gor v	žareče	oko, kroglo vrh njega.Samo zenice so spremljale	A
nenadoma je hodil ob njem in mu ponujal rdeč,	žareče	rdeč list, potiskan z mastnimi črnimi črkami	A
mizo in v njegove široko odprte oči lije snop	žareče	belkaste svetlobe.Svetilka je na mizi, mnogovatna	A
in potovale skozi noč navzgor, najprej močno	žareče,	potem visoko zgoraj pod nebesnim svodom pojemajoče	A
kadarkoli doslej, čeprav je čisto očarana gledala te	žareče	oči noči, te plameneče zublje, ki so so dvigali	A
Poljub je že ogenj sam. Potegnil je	žareče	poleno iz ognja. -	A
nikoli snega kakor v turjaških gozdovih, ampak	žareče	sonce na nebu, veliko sonce in ponoči jasno	A
in tolikšno plemenitost, da je vzela v roke	žareče	železo, uporabila ga je za pisalo in si z njim	A
telesu odrli s kleščami. S svojimi očmi sem videl	žareče	železo, ki je cvrlo dlake na telesu, in gost	A
dvigoval z živega mesa, kjer so ga poprijemale	žareče	klešče. Krvnik Miklavž, ki je prišel iz Gradca	A
Dobravi, medtem ko so prileteli demoni iz tiste	žareče	razpoke med nebom in zemljo, med nebom in morjem	A
nikoli snega kakor v turjaških gozdovih, temveč	žareče	sonce na nebu, veliko sonce in ponoči jasno	A
prizorom, potem je stekel skozi vrata in gledal v	žareče	rdečo kroglo zahajajočega kastiljskega sonca	A
ta bolečina, in potem se mi je v drobovju vse	žareče	pretrgalo, da sem udaril, in udaril po njej	A
spomladanske svetlobe, od sonca nad seboj, od	žareče	krogle na nebu, v katero upira oči. Množica	A
utrujenost. Gledal je mačko na hladilniku in njene	žareče	sovražne oči.Nič ni odgovoril, medtem ko je	A
je čutil toplo sapo na licu. Vanj so gledale	žareče	zelene zenice.Mačka je stala ob njegovi glavi	A
Nebeški obok je trepetal. Potapljali so se v	žareče	oblake, plavali skozi rdečkasto, rumenkasto	A
pod stropom reže v zenice. Že čuti rdeči sij	žareče	nitke, kako mu žre v zrklih in zadaj, obenem	A
polomljen stol v ogenj, da je zaprasketalo in so se	žareče	iskre dvignile iz plamenov. »Kobog,« je zaklical	A
hotelo raztrgati bobniča v ušesih, videl je	žareče	komete izpod letalskih kril.Videl je mrzle pilotove	A
« ga je ustavil Ivan in mrščil obrvi. Kakor	žareče	oči strupene kače, ki preži na svoj plen, se	A
Miciko, ki ni bila lepa, ki ni gledala tako	žareče,	ki se ni znala tako sladko nasmihati, ne tako	A
Podedovala je vso materino lepoto; svetle, črne lase,	žareče	oči, mičen nosek, majhna usteca. Lica je barvala	A
je hacàl po slami okoli konja, včasih tajil	žareče	oči, včasih pa mene pogledal tako milo in proseče	A
Alenčica.« Minka ji je pogledala dobrohotno v	žareče	oči, da se je Alena razveselila. »Ah	A
železarni, kjer je dan za dnem vlačil iz peči	žareče	kose železa in trošil še tisto malo življenjskega	A
s temnimi lasmi in temnimi očmi. Te temne,	žareče	oči so nepremično strmele vanjo.Veroniko je	A
ganjeno objel omizje, vse po vrsti. Olga mu je	žareče	prikimala. »Kam ste šli pa od tam?« je vprašala	A
s čela, kajti noč je bila še vedno topla od	žareče	pripeke ugaslega dne. Globoko iz soteske se	A
moder, nazadnje rdeč ... Joj, saj to je srce, srce	žareče,	krvavordeče srce!Še eno, še več, troje, petero	A
neumno ter sta stopili z odra. Tedaj je zasoplo	žareče	iz suhih ust; zaropotali so stoli, iztegale	A
Življenje je bilo -- kakor tam spodaj polje, vse	žareče	v večernem soncu, pisano, v stoterih bojahplameneče	A
iz blazine. Rumen obraz, nos kakor nož, oči	žareče,	črni lasje; iztegnila se je roka, koščena, tenka	A
sklonjena, močne, delavske roke oprte ob stol, oči	žareče...	Pavla se je dolgočasila.	A
zpregovorila besede. Poleti je bilo, zunaj je sijalo	žareče	sonce in Lucija je zagrnila okno. Objela je	A
gledala dolina šentflorjanska. Nebo sijajno,	žareče,	v plamenih strmeče, je videlo pod seboj same	A
punčice, da bi čutil njih gorkoto, da bi jim izpil	žareče	sonce ... ”In ti tako stojiš - kaj nočeš več	A
ga je žgalo, kakor da bi se mu dotikalo srca	žareče	železo. ”In vendar si prišel!	A
zazibale so se sence in so utonile. Nebo, tako	žareče,	je bilo prav tam medleje in hladneje, kakor	A
”Kaj ti je slabo, Matilda?“	Žareče	so zardela njena lica in ustnice so se smehljale	A
velikomestnega“ življenja. Videl jih je prešerne,	žareče,	glasne; ali srečaval jih je tudi, ko so prihajali	A
zdravnik je videl njegova zardela lica in njegove	žareče	oči in mu je položil roko na ramo. ”Mladi	A
in bela, roke povešene ob bokih, oči velike,	žareče	v noč. ”Sedi tu sem, k meni!“	A
prostor pred pokopališčem je sijalo sonce in	žareče	se je svetil zid visokih zidanih vrat.Kakor	A
trepalnice so ga skelele. Zoprne, v vročih barvah	žareče	slike so prihajale pred njegove oči.Želel si	A
rdeč in ki so bile tvoje oči tako prešerne in	žareče	kakor najlepša Zupančičeva pesem?Ali se spominjaš	A
ali so tvoje oči še zmerom tako prešerne in	žareče?	Jaz, glej, sem še zmerom tako sentimentalen in	A
- ti, ki so bile tvoje oči tako prešerne in	žareče	-- jaz ne znam več pisati ljubezenskih zgodb	A
na levi prostrano sneženo polje, še v snegu	žareče,	pojoče; vse v samem soncu ... Doma se je vršilo	A
prozorne halje, bi bile zapeljive oči, tako čudno	žareče,	tako v poželjivo srce strmeče, da so se človeku	A
stopila iz kotline, je stalo sonce tik nad hribom,	žareče,	kakor sredi zlatega jezera. IV ”Pojdiva	A
poljuba na obrazu; zapekla sta jo v hipu kakor	žareče	oglje, da si je morala male roke z vso silo	A
se name, ker bi bile uprte v njena lica moje	žareče	oči, in nasmehnila bi se morda...Kako nerodne	A
sklonil in jo poljubil na ustnice. Suhe in	žareče	so bile njegove ustnice. Vstal je, zibalo	A
rezan. Zdaj je ljubil vesele, prešerne, od ognja	žareče	obraze, hudomušno mežikajoče, in bujna, življenja	A
in je trosilo po . / . / stran 69 . / zemlji	žareče,	rdeče žarke, v dušo je trosilo žareče rdeče	A
zemlji žareče, rdeče žarke, v dušo je trosilo	žareče	rdeče rože ...Priklenjeni v to zadehlo sobo so	A
veter je pihal, ob oglu so se mu usule v obraz	žareče	igle, da ga je skoraj dušilo.Tupatam je prihitela	A
V GAJU Jesensko listje, rdeče,	žareče,	je v soncu šumelo, pelo je smrt.Večerni žarki	A
Gledala sta v dolino, na male hiše, čudovito	žareče	v mesečini, na svetlo belo pot, na tihi potok	A
bilo brez megle, že navsezgodaj tako toplo in	žareče,	da so se potili fantje, ko so šli ob peti uri	A
toliko bolj bodo žive in razločne in v dušo	žareče!	“ Nekaj mehkobnega mu je spreletelo srce,	A
trepetajočimi nogami. Zunaj je bilo krasno,	žareče,	bleščeče poletno jutro.Ulice so bile poškropljene	A
skozi okno je videl na svoje prostrane lehe;	žareče	v soncu, in ves vesel je bil.Takrat pa je narahlo	A
jarku ležečega viteza v železnem oklepu... Njegove	žareče	oči so me hotele prebosti kakor strupeni žarki	A
Svojeročno vrže nato nadškof Martinus knjigo na	žareče	oglje, da se zvijajoč skoro izgubi v rdečih	A
njegova modrost; drugo in od prvega še bolj	žareče	pa je njegova milost, njegova ‘clementia’, njegova	A
ter vestno poslušal gorečo božjo besedo. Kakor	žareče	oglje je padala v mojo dušo, in povsod me je	A
tedaj mi je vsekdar, kakor bi se mi sprehajalo	žareče	železo po starem mesu.Toliko smo trpeli, santo	A
zavita njena glavica. »Milan!« vzdihnila je	žareče.	»Da, to je grof Milan, baronesa!« odgovor	A
pogledal, da sem že mislil, da me prežge njegovo	žareče	oko.Odgovoril sem: »Kristus mi je priča, da	A
oblaki in takoj se je izpremenilo obnebje v	žareče	žrelo, ki je metalo iz sebe gorečih strel na	A
težko je cele dneve stati na verandi, preštevati	žareče	zvezde in ribati plesnivi pod.« Razumela me	A
naj mu prinese korec čiste vode in tri prav	žareče	ogle.Ko je prinesla, je šepetal:	A
se trudno okrenile glave na belih zglavjih,	žareče	oči so se mrzličavo uprle vanj. Star mož na	A
premisliti in morda kar pobegniti iz te čudne sobe.	Žareče	oči pa so ga venomer držale in so ga popustile	A
naigrala v hladni vodi, je legla na travo med	žareče	marjetice in ljubosumne zlatice.Gosti solnčni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani