Okleni se me okoli vratu, da te ponesem k oknu. Tako bi te nosil, bolnega otroka, skozi svetlo, dolgo noč ... zdi se mi, da bi prišla naravnost do zvezd, v blažena nebesa, in nič bi se nama ne zdelo čudno. Če je bilo mogoče; da sem te našel v svoji bridkosti in da si me blagoslovila s svojo ljubeznijo -- kakšno čudo bi bilo na svetu še nemogoče, ko je Lazar vstal iz groba?