nova beseda iz Slovenije

besed (801-900)


govoril z njo komaj par      besed,      par vljudnih fraz.Prihodnji  A
zlovoljnih, napol razumljivih      besed      in iz nervoznosti, s katero  A
odkritosrčnostjo njegovih      besed.      ”Če bi hotel pograbiti  A
krčmi, in spomnil se je      besed,      ki jih je govoril pijani  A
odgovoril par brezpomembnih      besed      ... Gospa davkarjeva je  A
pa bodi tako! Nič takih      besed,      ki bi švrkale po licu  A
končuje na ”-rt“ neštevilno      besed,      ki so po svojem pomenu  A
poljubov, ne slišala vajinih      besed.     Pa sem videla celo tiste  A
nisem razumela teh lepih      besed!     “ ”Ne s srcem?“   A
drugega na svetu, nič drugih      besed,      nič drugih misli!- Še  A
več, ne slišijo več ne      besed,      ne korakov, kakor da je  A
vredna solzá in lepih      besed;      bridkost sosedova je srcu  A
da ni potreba več ne      besed,      ne vprašanj.“ ”Ni potreba  A
ohladile od srda in od podlih      besed.     Takrat nisem ne čutil,  A
jecljal par nerazumljivih      besed.      ”Oprostite ... hotel sem  A
brez dolgih, nepotrebnih      besed!     Tako naj reče:   A
njenih oči in iz njenih      besed,      da išče življenja drugod  A
sestanka. Iz vseh njegovih      besed      se je čulo mučno, nestalno  A
imam ti povedati par      besed      ...“ Prijela ga je za  A
polglasno, skoro hripavo par      besed,      ki so se mu zdele takoj  A
k meni, tožijo mi brez      besed      svojo bolest; vzbudé se  A
se je k meni. Njenih      besed,      tihih, nemirnih, zmedenih  A
slišal zlobe iz krčmarjevih      besed,      še besed samih morda ni  A
krčmarjevih besed, še      besed      samih morda ni slišal  A
ni razumel sodnikovih      besed,      toda čutil je, da mu je  A
očitanja!“ ”Zakaj se bojiš      besed?     Nič ti ne bom očitala!  A
tako, Francka, ne takih      besed      ... ne takega slovesa!   A
suvali in lasali brez      besed.     Ali sem bil hrom?   A
pisma, polna solznomilih      besed      ... ”Ein süss' Geheimnis  A
vzdihovanja, ne rosnih      besed!     ... Hej, Ksenofon, saj si  A
ni mogel najti nikakih      besed,      zató je iskal obrabljenih  A
Spominjala se je sredi njegovih      besed,      da so ji očitale nekdaj  A
cesti govori ... ali teh      besed      ne razumem ... nobene ne  A
Kje si se naučil takih      besed?     Ta učenost te jih je naučila  A
Sram ga je bilo sladkih      besed,      in kadar je katero izpregovoril  A
teh oči in glasom teh      besed      ni bilo nobenega sorodstva  A
je jecal par nerodnih      besed.     Komaj se je še zavedal  A
nejasno; porajalo se je iz      besed,      ki jih je bil čul pri  A
Spomnil se je veselih      besed      Ambroževih: ”Le brž odtod  A
njenega obraza, iz njenih      besed.     Večen praznik je bilo to  A
Duši se razgovarjata brez      besed,      se spajata in se ljubita  A
sleparil je! In celo brez      besed      je lagal, samo s tistim  A
nikoli ne pričakoval takih      besed.     Najbolj je bil podoben  A
je bil, je potožil brez      besed:      ”Lahkonoge, jasnooke,  A
oči, greje in pali iz      besed.     Še je rekel, da se mu zdé  A
smeje iz oči in vre iz      besed      in zvoni in prepeva pod  A
Bog ne poslušaj tvojih      besed,      kakor so grešne; Bog ne  A
sram ga je bilo neumnih      besed;      v glavi mu je bilo topo  A
sivkaste polti in redkih      besed.     Oženjen je bil, imel je  A
bi se ne zavedal svojih      besed.     Tako pa jih je gledal natanko  A
spajale v misli, brez      besed.     Prišla sta mimo velike  A
ga je bilo Krničarjevih      besed.      »Ali v njiju je  A
. / . / stran 229 . /      besed,      živahnih dvogovorov, slišal  A
govoriti, ne napisati teh      besed;      meni so kaplje, v pesek  A
poznam več vseh tistih      besed      in misli; predaljne so  A
pesem je v mojem srcu,      besed      pa ji ne poznam več in  A
bilo vsega -- zlaganih      besed,      zlaganih poljubov, zlagane  A
Ker nikoli ni tratil      besed,      je vprašal kar naravnost  A
bolj razumljiv od vseh      besed.      ”Kakor da sem bila  A
kesanje, strah ... nič več      besed;      ali je treba vseh, ali  A
odvisna od teh brezpomembnih      besed,      od tega ohlapnega podbradka  A
čisto navadnih, poštenih      besed,      ki služijo drugače popolnoma  A
kakor da ni bilo nič      besed      med nama ...Ali pa bi rekel  A
ne boš pozabil ne mojih      besed,      ne mojih oči.“ Pavletu  A
ko se je poslovil brez      besed.     Hitro je šel po klancu  A
prijaznih in žalostnih      besed      je bilo v srcu, ali na  A
srcem, ni bilo potreba      besed.      Od daleč se je prikazalo  A
skoraj strah ga je bilo teh      besed,      ki so bile kakor oznanilo  A
kakor da ni slišal tistih      besed.      ”Potrpi še!“ ga je  A
lepih in brez žalostnih      besed.     Mana je čakala tistega  A
prestopil lužo na cesti. Brez      besed      sta se pozdravila z Mano  A
s svetilke. ”Ne teh      besed!     “ je prosila, ne ukazala  A
kakor da ni razumela      besed;      njen pogled je bil zamišljen  A
govorili, nisem slišal njih      besed.     V mojem srcu je bila tista  A
prišel prosit, ne krivih      besed!     “ ”Že ko si na pragu  A
nemo in prazno, še golih      besed      ni bilo na ustnice.   A
in poveličanju. Ni jih      besed,      ni jih!-   A
do mehkega zvoka tistih      besed,      do veselega pogleda gospodovih  A
da nisem več razumel      besed;      morda tudi zategadelj  A
sreča, ne poslušaj njenih      besed,      temveč glej samo s kalnimi  A
je, kar je!“ Le malo      besed      je bilo na papirju, župan  A
Osojničani pa tudi teh lepih      besed      niso bili veseli.   A
zaradi pravice in njenih      besed      v črno tinto utopljen  A
pogleda in preudari, koliko      besed,      pisanja, časa in truda  A
brez potrebe zapravljal      besed.      ”Občinske svetovalce  A
Občutili so vsi modrost teh      besed      in so se napotili do mož  A
žal mu je bilo ošabnih      besed.     Tudi občinskim možem se  A
opravili smo! Časa in      besed      bi bilo škoda, če bi se  A
nevernikov in škoda je vseh      besed,      ki smo jih potrosili zanje  A
Toda junak ne more zbrati      besed.      »Kaj naj vam povem,« skomigne  A
dete!« Omotena od njenih      besed      in duha življenja, ki  A
preobvezovanju nejevoljen in redkih      besed.      Tako se je razvijala njena  A
togotiti. Samo nekaj      besed      je ujela mati prefekta  A
Sredi teh misli in jeznih      besed      se je domislila markiza  A
umirili, ko da čakajo njenih      besed.      In res se je ona dvignila  A
da noče umeti njegovih      besed:     Glej, moja ljuba krošnjica  A
hotel mimo. »Zaradi par      besed      ne bo zamude,« je rekla  A
žalost je brnela iz njenih      besed.     Tako bled in mršav se ji  A
ni slišala Katra takih      besed.     V živo rano je zadel fant  A
je bil spomnil Katrinih      besed      in napol šaleč se, napol  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA