nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Kako klavrno bi bil drugače poginil; njegova fantazija bi usehnila v nerodovitnem pesku, nobeno delo njegovih sanj bi ne ugledalo sončne luči, ker bi bile njegove roke slabe in plahe ... Dà, zato so slabe in plahe roke njegove, Slivarjeve, ker živi v njegovem srcu še vsa grenkoba in plahost nelepe mladosti, vsa tiha, boječa otožnost domače zemlje, ker so njegove prsi še polne tistega tesnega, težkega vzduha ... Spomnil se je veselih besed Ambroževih: ”Le brž odtod!“ - Dà, brž odtod, predrznost in ponos v srce, v roke prešerno lahkoto!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani