kdo (601-700)

ga je zabola. GERON	Kdo?	MENIH Slovenska žena	A
to veste. DESENIČAR	Kdo	terja, da se klanjaš?	A
DESENIČAR Ali, ljubi moj,	kdo	bi bil tako nepreviden	A
veljaven med svetom! A	kdo	bode prišel k nam v to	A
zmerom premalo spominjaš,	kdo	si ali kdo imaš biti.	A
spominjaš, kdo si ali	kdo	imaš biti.Ne da bi gledal	A
Rad bi vendar vedel,	kdo	me je spet obrekoval pri	A
HERMAN »Nič grešil?«	Kdo	se briga za tvoje grehe	A
odšel od tebe? FRIDRIH	Kdo	pak! ELIZABETA Tako	A
O bog, nehajte! Ko bi	kdo	naju slišal? FRIDRIH	A
Povedi mi, ali ti je	kdo	kaj žalega storil?Zdaj	A
smem več biti. JANKO	Kdo	te je razžalil? VERONIKA	A
gospodo. Ali če te je	kdo	razžalil, lahko mi ga	A
Tu bi imel pa morda še	kdo	kaj govoriti, ne? JANKO	A
prijezdil. FRIDRIH Vraga,	kdo?	Jaz vendar nisem nikogar	A
misli nič, ali mož, ki ve,	kdo	je in kaj ima biti.Ti	A
ni kriv ničesar; če je	kdo	kriv, to sem jaz sama	A
HERMAN Kaj?	Kdo	bi si bil upal po mojo	A
SOTEŠČAN To je ravno.	Kdo	drug kot mladi grof.	A
HERMAN Naj vidi enkrat,	kdo	je gospod in kaj prinaša	A
odgovorite mi naravnost, ali je	kdo	vreden, da bi z menoj	A
HERMAN Čemu komedija!	Kdo	se more drug za ono žensko	A
gospodom govoriti. HERMAN	Kdo	je? STREŽAJ Imena ne	A
‒ Kaj stopaš predme?	Kdo	ti je rekel, da se moja	A
pričam? HERMAN Ha,	kdo	se drzne tukaj z menoj	A
Zakaj pa lazi za menoj?!	Kdo	ga prosi! Tona.	A
da si moja. Metka.	Kdo	bi ti verjel?! Matijče	A
Zavrle.	Kdo	pa naj gre tja?Kakšen	A
ženske, možu pa ni mar,	kdo	bo hodil čez njegov grob	A
naročenih. In še se bo	kdo	izmislil, da pojde.Naj	A
se zavali na klop.	Kdo	je pijanec, kdo?!Kaj nisem	A
klop. Kdo je pijanec,	kdo?	!Kaj nisem pošten človek	A
Požrl si jo! Torbarček.	Kdo	je kaj požrl, kdo?Za nič	A
Torbarček. Kdo je kaj požrl,	kdo?	Za nič si!	A
Kaj pa je?!	Kdo	pa kriči tako? Kregar	A
kar bêre, ji v glavó. »	Kdo	drug še v list pogledaj	A
Primož je Trubar imé, Saj	kdo	me utegne poznati ...«	A
ljudjé! Kdáj je videl	kdo	že čudo takšno? Kaj to	A
temi duh nékaj golčí ... »	Kdo	si duša ti nesrečna tukaj	A
vas, gospôda slavna!	Kdo	dandánes treba lepše zloge	A
Zaman vprašujem se pobit,	kdo	trosil je, name srdit	A
zato soditi vas ne smem,	kdo	ste, ne vem, a vem, kaj	A
gomilo, ali misli, čuti	kdo,	kaj je mislilo, čutilo	A
oni čez gomilo stopi ‒	kdo	se meni kaj, kaj; je mislilo	A
zbadljiva ali tožna?	Kdo	naj razsodi?‒ Tistih bralcev	A
/ stran 71 . / Saj	kdo	bi pač na svetu vsem in	A
kaj vzrastó! Pa bodi	kdo	še kake pesmi otec, on	A
kes otrobe suhe melje:	Kdo	kriv ti je bolezni te	A
Egidiju, ogleda se, če	kdo	ne vidi ju; pa de mladeniču	A
glasom vzkliknem jaz: »	Kdo	si, neznani gost?« V blazine	A
bil ta grozni vzklik,	kdo	sem prišel je v pozni	A
. / stran 124 . / »	Kdo	spet mi je grozil, povej	A
mehko, kot pomladno sonce,	kdo	naj dopove ‒ oh tako sladko	A
Neumni kes 12 O srce,	kdo	ume te? 13 Jeseni 15 Roži	A
svetu. Ali bom ob letu,	kdo	mi to pove?‒ Nihče.	A
Nihče. A pride smrt,	kdo	mi to pove drugače? Za	A
stran 13 . / O srce,	kdo	ume te? Daleč tam, visoko	A
so izgnanci! O srce,	kdo	ume te, tvojo polnost	A
poprašam ves zadivljen: »	Kdo	si, kdo si?... «	A
ves zadivljen: »Kdo si,	kdo	si?... «	A
Denarjev ni mi žal.	Kdo	hodil bi poslušat mestne	A
hrupe in z bolno nogo,	kdo	bi potoval!« »Naj položim	A
mrtvaškem prti drži na smeh ‒	kdo	ve zakaj? Slovenska govorica	A
se je svet? Ali me je	kdo	začaral v dobo starih	A
ivje biserno na njej:	Kdo	pod tabo spi, cipresa	A
vprašanje znamenito!	Kdo	me sodi po zaslugi, ki	A
resnici jo imam, ali nimam ‒	kdo	odkrito? Vase naj se duh	A
pregnal, morda odpre jih	kdo,	prebere kaj, namrdne se	A
obmolče kot mile Jere, če	kdo	jih ne priznava za poete	A
ti zdi? Ne, kakor če	kdo	ti prebirati jame pravljice	A
ko sem vstal, morda je	kdo	bodočnost lepšo mi obetal	A
Čednostnim prijateljem I.	Kdo	prvi naše je obiske pretrgal	A
povsem ne gremo vštric.	Kdo	je prvi krenil spota,	A
maži me. Vsakogar ljubi	kdo	in kdo črti. Kaj slabši	A
Vsakogar ljubi kdo in	kdo	črti. Kaj slabši sem,	A
črti. Kaj slabši sem, če	kdo	sovraži me? Imam pravico	A
ob smrti jim naznani,	kdo	vendar je in kaj! In starec	A
zadnje želje! Odreči	kdo	jih sme? Za vest so nam	A
brezskrben ko ptič. In	kdo	ne misli? Duševni štor	A
komarim vse žive dni.	Kdo	bil je kriv?Ne jaz in	A
tlaka ‒ sam ne veš. Ali	kdo	med živimi za tabo, ko	A
umre neizraženi vzdih,	kdo	ima srce, ki ve te bolesti	A
srce, ki ve te bolesti,	kdo	ve za boli, ki umirajo	A
Kamor koli hodim, veš,	kdo	z manoj hodi? Tvoja bradica	A
te dobil, o ljuba! A	kdo	te je ovil, da vsa si	A
puhle sanje in fantazije,	kdo	se méni zanje, in brez	A
VII O Ti!... O	kdo?	Ah, neizraženi in neizrazni	A
poldne zvonijo zvonovi,	kdo	te pozdravi z visokih	A
poljubijo žarki njegovi,	kdo	vladajoči ti v srcu je	A
mojega srca globoko morjé,	kdo	tam caruje in kdo tam	A
morjé, kdo tam caruje in	kdo	tam žari? Nisi li morda	A
smrtne sanje, toda -	kdo!	- se zmeni zanje? In podobna	A
bo umrla ženica mojà,	kdo	naj bi tolažil njih jok	A
pomlad gre v deželo,	kdo	ljubi dušo mojo?Kdo li	A
kdo ljubi dušo mojo?	Kdo	li reši dušo mojo?Jo le	A
kot v ogradi belouška.	Kdo	bi se premagal. kdo bi	A
Kdo bi se premagal.	kdo	bi se ne zgubil? Vitez	A
preč obraz obračaš mili?	Kdo	te mene ljúbit′ sili?	A
dobro vemo; dekletam kaj ‒	kdo	ve? Ne stráši moč viharja	A
stran 37 . / Pevcu	Kdo	zná noč temno razjásnit	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani