Pomislil ni in ni ga sram, da s pljunki in stopinjo trdo na prašno pot življenja sam namešal mi je blato grdo. In ko sem vstal, morda je kdo bodočnost lepšo mi obetal, a klelo jih je sto in sto, da sem za njimi jo prikretal.
Le plezaj ljud, naprej in gor, jaz rad ostanem zadaj, doli.