jo (601-700)

tako strašna misel, da	jo	moram izgovoriti.Prišla	A
stran 34 . / KANTOR	jo	vzame v roko in jo postavi	A
KANTOR jo vzame v roko in	jo	postavi spet v kot; tišje	A
kratkem odmoru stopi k nji,	jo	prime z obema rokama za	A
FRANCKA: Ne nocoj. FRANC	jo	prime za roko: Meni je	A
FRANCELJ ugleda puško,	jo	prime z roko. FRANCKA	A
bo vse dobro. MAKS	jo	prime za roko: Tukajle	A
poskusite! MAKS: Okradli ste	jo,	vrnite ji očetov denar	A
Gre k svetilki, da bi	jo	privila, ali roka se ji	A
otroke! KANTOR obstane,	jo	pogleda: Kaj ti je, Hana	A
pred njim. KANTOR	jo	drži za roko; govori trdo	A
Vstani!	Jo	vzdigne.Obriši si oči	A
se umakne za korak, on	jo	prime za roko.No, odgovori	A
bila moja roka krvava, bi	jo	morala poljubiti, Francka	A
sedi, Francka, prime	jo	za roke - tukaj k meni	A
tukaj k meni, glej...	jo	posadi na stol - in bova	A
Znorela je. HANA: Ti	jo	imaš na vesti!Proklet	A
In včeraj ste rekli, da	jo	je vzel, izpred nosa da	A
vzel, izpred nosa da vam	jo	je vzel!- Adjunktu:	A
danes - - No, kako, - ali	jo	je vzel, ali je ni vzel	A
Bernotova, kakor smo	jo	vsi precej spoznali...Do	A
natanko v tistem kotu, kamor	jo	je bil postavil, ko je	A
v kotu... Ali veste, da	jo	je bil prinesel s sabo	A
sabo? KANTOR: Prinesel	jo	je. SODNIK: No, dobro	A
In ko je odhajal, ali	jo	je vzel s sabo, ali je	A
veselo, skoro ironično,	jo	prime za roke.Kedaj pa	A
ležala v jarku. KANTOR:	Jo	je pač vzel, ste se pač	A
mizi in pije: Dočakala	jo	bova ... če nocoj ne, pa	A
ne? DIONIZ: Dočakala	jo	bova ... jaz jo bom dočakal	A
Dočakala jo bova ... jaz	jo	bom dočakal! DAMJAN	A
dočakal! DAMJAN: Zakaj ste	jo	izpustili, golobico?Kadar	A
ji móči upirati, človek	jo	uboga brez volje, kakor	A
iskal je nisem, našel sem	jo.	Pogledal sem pa sem rekel	A
krčmo ... DIONIZ: Kje si	jo	našel, kje si jo videl	A
Kje si jo našel, kje si	jo	videl?Povej, da pojdem	A
/ licu ... spoznal sem	jo,	čeprav je imela črno masko	A
dnevi obesil vrv. Zdaj	jo	ogledujem vsak večer,	A
sijajna lepota, ki sem	jo	gledal z očmi svoje duše	A
biti ljubezen ... Kadar	jo	vidim, bi jo najrajši	A
... Kadar jo vidim, bi	jo	najrajši udaril, naravnost	A
Med nami ostani! Slišim	jo,	da prihaja ...Molk.	A
stran 78 . / DIONIZ: Jaz	jo	slišim, v svojem srcu	A
slišim, v svojem srcu	jo	slišim.Zdaj je prijela	A
milosti prosil ... Ali sem	jo	videl s temi živimi očmi	A
zvezd! ... Vzemi svetilko in	jo	upihni; zaman je svetila	A
vzame svetilko z okna in	jo	postavi na mizico v ozadju	A
jaz pojdem ... jaz sem	jo	našel ... jaz jo vidim	A
jaz sem jo našel ... jaz	jo	vidim ... daleč ... daleč	A
v roki ima svečo, ki	jo	postavi na mizo DIONIZ	A
ZDRAVNIK: In vendar si	jo	še tisto noč posadil v	A
dolgo noč, zatajil si	jo	kakor sramoten madež na	A
oči ... in te tvoje oči	jo	ustvarijo vsak trenotek	A
se, nevernik! Pozdravi	jo	veselo in vdano, svojo	A
odrešenico! DOLINAR: Kako bi	jo	pozdravil, jaz bolnik	A
. / ZDRAVNIK: Sam si	jo	klical v srcu, še zdaj	A
klical v srcu, še zdaj	jo	kličeš!Se okrene proti	A
ozre po izbi. Pokaži mi	jo,	da jo vidim in objamem	A
izbi. Pokaži mi jo, da	jo	vidim in objamem!Kjé je	A
Kjé je? Čemu	jo	skrivaš, kakor kraljično	A
bolezen ... Le z verande sem	jo	videla nekoč, pozno v	A
smehljaje, blago: Našel si	jo,	okleni se je, objemi jo	A
okleni se je, objemi	jo	trdno, ne izpusti je več	A
tam, glej, tam ... pokliči	jo!	DOLINAR: Usmili se	A
Usmili se! VIDA: Pokliči	jo!	... Poklical si jo v svojem	A
Pokliči jo! ... Poklical si	jo	v svojem srcu, slišala	A
Daj mi roko za slavo, da	jo	poljubim za tvojo blagost	A
Vida! Vida! DOLINAR	jo	prime za obedve roki	A
čudotvorno, v sanjah	jo	je videl daljnožarko	A
čudotvorno, v sanjah	jo	je videl daljnožarko,	A
čudotvorno, v sanjah	jo	je videl daljnožarko,	A
na pot. POLJANEC: On	jo	bo našel, on med nami	A
tudi nam vsem, ki smo	jo	verno iskali in je nismo	A
oči ... brat, od srca sem	jo	ljubil! MRVA: Tudi	A
ljubil! MRVA: Tudi jaz sem	jo	ljubil. POLJANEC: Ali	A
Mrva nalije skodelico in	jo	ponudi Poljancu. POLJANEC	A
vama daj srečno pot, daj	jo	vama in meni!Odide v	A
imel eno samo rožo, da bi	jo	držal v roki, pritisnil	A
držal v roki, pritisnil	jo	k ustnicam ... VIDA:	A
mi rožo ... do ustnic mi	jo	dajte!... Ali dali ste mi	A
brat, dragi ... iskal sem	jo	in sem jo našel - glej	A
... iskal sem jo in sem	jo	našel - glej!Mati prižge	A
ustnicam! Vzpne se, pogleda	jo	smehljaje in omahne.	A
v tej samoti? TONE	jo	prime za roko, séde:	A
doline šentflorjanske. In	jo	imenujmo ”družbo razlíčnih	A
Težka je bila pot, ki sem	jo	hodil!Grem ob potoku,	A
ne gledam! ZLODEJ: In	jo	je stiskal... EKSPEDITORICA	A
EKSPEDITORICA: Kakó	jo	je stiskal? ZLODEJ	A
visoka čast, ki ste mi	jo	izkazali... ŽUPAN: Stojte	A
mati! Plane k županji in	jo	objame. ŽUPANJA: Ták	A
svidenje, ljuba mati!	Jo	objame in poljubi; nato	A
Razprostre tresoče roke in	jo	pogleda milo. ŽUPAN	A
séde na klop, posadi si	jo	na kolena, kakor je debela	A
prižiga svečo; prižgé	jo	ter jo postavi blizu duri	A
prižiga svečo; prižgé jo ter	jo	postavi blizu duri na	A
šentflorjansko? Da sem ti	jo	pokazal s tako gesto,	A
Pozdravim devico, toliko da	jo	pogledam - že okoli vratú	A
veliko culo imá na hrbtu in	jo	položi na tla PETER	A
Zaradi bridkosti, ki	jo	je doživela dolina šentflorjanska	A
veliko izkušnjavo, ki nam	jo	je poslal Bog za grehe	A
šentflorjansko! ŽUPAN: Odreši	jo!	VSI: Odreši jo!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani