jo (201-300)

gleda fibulo, pripne si	jo,	potem izgubljeno gleda	A
Glej. Odvržem	jo.	Habilis odvrže kost	A
Honza zdivja za njo in	jo	prinese v gobcu.	A
Honzove steklenice, vrže	jo	na ponjavo med kosti in	A
HONZA: Psssst. Luna	jo	nosi. Honza jo gleda	A
Luna jo nosi. Honza	jo	gleda, potem nagne glavo	A
Honza ji vzame steklenico,	jo	obriše z rokavom in ji	A
obriše z rokavom in ji	jo	vrne. HONZA: Reče	A
Honza plane po gorjačo in	jo	dvigne. HONZA: Samo	A
Honza je ne spusti, vendar	jo	povesi. Jula z napolnjenim	A
je vsa mokra. Z gnusom	jo	spusti na tla.Profesor	A
globoka grobnica. Jaz sem	jo	našel, jaz.Kadarkoli boste	A
Halštatska. Nela mi	jo	je dala.Je tudi rekla	A
HABILIS: Na prsih sem	jo	grel, kačo. ANASTAZIJA	A
me je suvala in jaz sem	jo	lepo prenašal, rekel sem	A
Fibula. Zgrabi	jo	za lase. HABILIS	A
se ruva z Nelo, vlači	jo	po prostoru, oba zasopla	A
močmi zvežeta Nelo in	jo	položita na mizo. Honza	A
vonljiva kri, psi so	jo	lizali, in veste, kaj	A
zgodilo. JULA: Mogoče so	jo	pridržali. HONZA: Bojo	A
in lepo ... sploh kadar	jo	je luna nosila ... je	A
klošarska. Honza si	jo	ogleduje, otipava jo na	A
si jo ogleduje, otipava	jo	na mestu, kjer ima srce	A
gre: sfukano zemljo, ki	jo	nosijo halštatske kosti	A
kačami. HABILIS: Kje ste	jo	dobili, človek. HONZA	A
HONZA: Od enega jagra.	Jo	je dal Neli.Še prej pa	A
dal Neli. Še prej pa	jo	je našel v gozdu. ANASTAZI	A
fibulo kupili, gospod.	Jo	prodate? NELA: Ne,	A
HONZA (dvigne glavo in	jo	nasloni na njene prsi	A
na njene prsi, po pasje	jo	gleda gor v oči): Imaš	A
sedanji in večni kazni, ki	jo	Bog nalaga vsem vlačugarjem	A
ampak poštena ženska, ki	jo	je Juričič vzel za svojo	A
Nemškega, ljuljka, ki	jo	je treba izruvati iz vrta	A
čisto božjo besedo, da	jo	prevajam in pišem v slovenskem	A
augsburški veroizpovedi, ki	jo	je napisal veliki Melánchthon	A
pater, in tudi Trubar	jo	je bral, kolikor vem,	A
povesi berglo. Prisloni	jo	ob steno.Počasi odide	A
Barbara vstane. Trubar	jo	potegne z roko nazaj,	A
steče z njo do vrat, potem	jo	obrača v rokah in začne	A
čistiti škornje ... vrže	jo	v kot. 29.	A
veruje, da je maša, ki so	jo	doslej opravljali vcerkvi	A
opravljajo tako, kakor so	jo	ustanovili Kristus in	A
pa je to tista, ki so	jo	Luther in njegovi nasledniki	A
pohujšljivo oznanili in učili in	jo	še oznanjajo in učijo	A
po Svetem pismu, kakor	jo	je učil Martin Luther	A
... to je molitev, ki	jo	je on napisal ...Izidi	A
pri svoji veri, ki so	jo	poprej večkrat izpovedali	A
Razvijata vrv in	jo	preizkušata. KLEMENT	A
treba vsiliti, kar naj	jo	dviga. KLEMENT: Jaz	A
IGNAC: Zdi se mi, da sem	jo	že skoraj našel. KLEMENT	A
vzame brisačo z mize in	jo	zloži čez stol: Neskončno	A
.. Zgrabi brisačo in	jo	spet vrže med papirje	A
biti. Zdaj je ura, ko si	jo	plezalec ogleda. Nevarno	A
iz nje pištolo. Nameri	jo	Gregorju v obraz.Gregor	A
brisačo, premisli si, lepo	jo	zloži in položi čez posteljno	A
Premolk. Klement	jo	dolgo gleda, kako jé.	A
Poklekne k Milki, začne	jo	poljubljati, božati, grobo	A
bolj v nekakšni omotici,	jo	potegne za roke na sredo	A
rokami, Klement se umika in	jo	gleda. Ljubezen do Beatrice	A
ji glavo k prsim, ona	jo	z obema rokama pritisne	A
Klement! Klement	jo	zaustavi s pogledom, Milka	A
prstih leve roke, ki sem	jo	tiščal v drobni razpoklini	A
GREGOR: Pravi, da bi	jo	ljubil, tudi če bi postala	A
kakor psa. Plesalec	jo	boža po ramenih, po prsih	A
zvito plezalno vrv in	jo	povezne molčečemu Klementu	A
sramežljivosti dopušča, da	jo	ima sodrgaza svojo, kako	A
njegove veličine, kakor smo	jo	razumeli mi, ki smo ga	A
stran 199 . / Postavili	jo	bomo v muzej, zakaj to	A
izpoved, naš Primož mi	jo	je izročil.In nemudoma	A
posluša, obrne glavo in	jo	zakoplje v dlani, kot	A
v torbi. TRUBAR: Če	jo	nosi v torbi preprost	A
nima kam djati, potem	jo	lahko nosimo tudi mi,	A
estavljena in prevedena. Brali	jo	bodo. BOHORIČ: O	A
lepo slišati. Samo midva	jo	razumeva, lepo Nežico	A
nikoli ne bouš! Janez	jo	objame, potem vstaneta	A
pograbi torbo, vstane, si	jo	oprta, nadaljuje pot.	A
veliko staro češnjo. Oče	jo	je posadil.Zelo zgodaj	A
videla domovino. Poboža	jo	po trebuhu. Dvigne	A
ne najde prave. Odpre	jo,	bere. »Titulo, consuet	A
evangelijska luč pa ne trpi, da	jo	prikriješ. VERGERIJ	A
ljubiti božjo besedo,	jo	poslušati ali brati, besedo	A
iskreno verjeti. Zato	jo	je treba razumeti in zato	A
Zorič. Moški za njo	jo	hoče odtrgati od okna	A
Dviguje zavoj. Trubar	jo	opazi. BARBARA:	A
Barbara pokima, Trubar	jo	gleda, hrum glasov v ozadju	A
pokima. Drugi birič	jo	odtrga od Wienerja.	A
ga postavil, hišo, ki	jo	imam v Ljubljani, kaj	A
knjigo in brska po njej,	jo	obrača): Zgodovinarjem	A
DOKTOR (vzame razglednico,	jo	obrača, bere): Še kaj	A
vzame razglednico v roke,	jo	obrača, natoči si šilce	A
vzame razglednico v roke,	jo	obrača, natoči si šilce	A
spravlja si hrano in	jo	skriva na različnih mestih	A
prekinja z malico, ki	jo	potegne iz najbolj nepričakovanega	A
oblek za svojo lutko, nosi	jo	kakor otroka, oblači jo	A
jo kakor otroka, oblači	jo,	ujčka, itn.BOLNIŠKA SESTRA	A
poenostavljanje. Avtor	jo	zapisuje kot možen pogled	A
Ženski z lutko lutko in	jo	vrže Bolničarjema pri	A
za njo, Prvi bolničar	jo	malomarno vrže nazaj,	A
Ideja o vojaškem udaru, ki	jo	je izrekel v kantini,	A
človeka. Toda jaz sem	jo	zvezal. SIMON: Tudi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani