jo (401-500)

vendarle. Zdi se mi, da	jo	je Ferjan precej zbegal	A
URH Kaj Tona! Jezi	jo,	zato te draži.Da jo je	A
jo, zato te draži. Da	jo	je oni potegón nekoliko	A
LENČKA Glej ga no! Dóbi si	jo.	Manjka se jih.	A
vzel. Skoči k njej in	jo	hoče objeti krog pasu	A
nasloni ob podboje in	jo	motri: Lenčka, nikar	A
odložimo. FERJAN	jo	stisne k sebi. LENČKA	A
Lahko noč. FERJAN	jo	objame. URH pogleda	A
vaš ljubi zet Martin	jo	pa je. URH besen:	A
MARTIN preneha z delom in	jo	ves srečen motri: Zakaj	A
delo in gre do nje ter	jo	boža po goli lakti: Ne	A
Lenčka! Preneha z delom in	jo	motri. LENČKA Mar ni	A
pa naj bom? MARTIN	jo	gleda in reče proseče	A
Prime skodelico in	jo	ogleduje.Teh pa nisi	A
za te igrače. TONA	jo	pogleda čez ramo: Ni	A
ženska k hiši. TONA	jo	pogleda: Nekam nabrskana	A
zares vesela. TONA	jo	predirljivo motri: Lenčka	A
LENČKA vzame steklenko in	jo	postavi na predalnik.	A
steklenico zamaši in	jo	nese skrit v posteljo	A
bil žganjarno zaprl ali	jo	pa zažgal, bi bilo bolj	A
Oče gredo.	Jo	rahlo odkloni.Premagaj	A
odslej ne bom več. URH	jo	gospodovalno motri: Viš	A
gospodovalno motri: Viš	jo	no!Malomarno.	A
pravi? Ali sem rekel, da	jo	pretepaj?Ampak bodi vendar	A
ura se bliža. Navijam	jo	jaz. MARTIN Ne vem,	A
kar ljudje govore, da	jo	še zalezuje. MARTIN	A
skomolcevali, češ ali	jo	vidiš ‒ prešuštnico.Pomisli	A
Lenčka ubogala, kajne?	Jo	prime za roko.Pa ga ne	A
zadišalo po žganju. Saj	jo	je zaneslo, ko je šla	A
taka skrivnost, da bi ti	jo	moral razodevati. Pomežikne	A
sem šel na nabor, sem	jo	vprašal: Katra ‒ takrat	A
potegne iz žepa listnico in	jo	vrže na mizo ter mrmraje	A
dobil tistega satana, ki	jo	zapeljuje z žganjem.	A
zelenko. Seže ponjo, pa	jo	spusti hitro nazaj, zagrne	A
jutrišnjem ne bo več. Lenčka,	jo	prime za roke, ves strt	A
proti njemu. FERJAN	jo	pogleda: Grem. LENČKA	A
trpela tisto uro, ko ste	jo	speljali k poroki.Vidva	A
Zakaj me draži? Še danes	jo	sla vleče do njega. TONA	A
Še eno tako zini, pa ti	jo	prikopljem za uho, da	A
Imej pamet sedaj, če si	jo	izgubil prej. MARTIN	A
in rada se imejva.	Jo	hoče objeti. TONA	A
MARTIN obstoji in	jo	motri: Kako si natančna	A
vrečico moke: Počakam	jo.	Tretji prizor LENČKA	A
si sname ogrinjalko in	jo	vrže na posteljo: Hu	A
kozarčka. Nalije. SIRK	jo	taplja po rami: Lenčka	A
krog pasu. LENČKA mu	jo	rahlo odvije: Iz tega	A
Le počakaj, za kazen ‒	jo	hoče poljubiti. LENČKA	A
Zbeživa. Proti njej, in	jo	objame. LENČKA hipoma	A
omahne na prsi. FERJAN	jo	hipoma poljubi.Nato jo	A
jo hipoma poljubi. Nato	jo	izpusti: Pridem. Tamle	A
na kóga? Ta kajon bi	jo	kmalu sebi obesil. LENČKA	A
Komu pa. URH Tebi naj	jo	zapiše. LENČKA Je ne	A
sem rekel prej, Martin	jo	lahko tako zavozi pri	A
okna. Gre k postelji in	jo	uredi.Ogrinjalko zravna	A
Ogrinjalko zravna ter	jo	nese v predalnik.Iz njega	A
in prinese slivovko ter	jo	postavi na mizo. MARTIN	A
Pusti ga! MARTIN	jo	gleda: Pusti ga ‒‒ ‒	A
klopi vzame plahto in si	jo	vrže čez pleča.Lenčke	A
silno zakriči. MARTIN	jo	v blaznem ljubosumju podere	A
podere na posteljo in	jo	zgrabi za vrat. LENČKA	A
divji pogled: Ali naj	jo	božam, vlačugo? URH	A
in ne oglasi. URH	jo	drami in kliče ljubeznivo	A
hropeč se nagne k Lenčki in	jo	tiho kliče, nato zdrsne	A
smeh. GABRIJELA: Lej	jo,	si se kar butnila dol	A
punčko z imenom Nadina, ki	jo	je dala spat v travo,	A
nekaj ljubečih besed in	jo	še pobožala, preden se	A
potem Davidu. Vzljubil	jo	je zaradi njene tihe,zadržane	A
čutim orjaško moč, ki	jo	samo v mrazu in temi omajata	A
čemiš kakor v ječi, ki si	jo	sam počasi ustvaril, in	A
te je in čakala, da si	jo	opazil.Brž ko si jo zagledal	A
si jo opazil. Brž ko si	jo	zagledal, je iztegnila	A
hoče zrušiti; upošteval	jo	bom, kakor to zahteva	A
. Ljubite goro, kakor	jo	ljubim jaz, in bo vaša	A
Gora ... Sprva	jo	še kar bodro mahaš in	A
ne odlepi več, čeprav	jo	revež bridko pogreša za	A
upogljive snovi, ki so	jo	igraje odrinili, razbili	A
zdi dovolj radodarna,	jo	gnojimo, rahljamo, zalivamo	A
rokami zasenčiti oči, če	jo	hočemo pregledati do konca	A
zapre ... Odnesli so	jo	na voz, v katerega sta	A
dolgem peclju, spustiti	jo	plitvo v izrez in ji prišepniti	A
panterja ... Ošinil	jo	je, pljunil za čikom,	A
tisto jabko za hišo, k ste	jo	ziher že dvakrat ubral	A
Povejte moji Neški, de	jo	mam še bolj rad, če bi	A
hlapca Jerneja, a zdaj smo	jo	odložili kot oblačilo	A
zemljo, klečimo na njej,	jo	trebimo in gladimo, zviti	A
bomo. Pognojili zemljo in	jo	prerahljali.Prinesli novih	A
potko do nove hiše, ki	jo	moramo še dodelati in	A
hoče zrušiti; upošteval	jo	bom, kakor to zahteva	A
kruha flocnila na prt, a	jo	je z nožem do čistega	A
roko, ki drži žlico in ki	jo	vidim, kako se zatrese	A
Pátotu? (Dvigne malo in	jo	stisne k sebi; Špela se	A
dobil pa veliko solate,	jo	ima rad ...In malo paštete	A
žemljo ima! ... Jaz	jo	bom tudi, žemljo in pašteto	A
v treskanje posode, ki	jo	ona pomiva z besnim tempom	A
Ta je bila draga, ampak	jo	bom negovala, da bo dolgo	A
ponorel, skače po Tini,	jo	liže in laja na vse pretege	A
Mark, pelji k hiši! Da	jo	vidim od blizu.Če je že	A
pranje. JAKOB: Čez balkon	jo	daj, se bo posušila.	A
VOGRIN: Glejte: pa če bi	jo	tepel, bi ga molila.Jaz	A
ga molila. Jaz vem, da	jo	bo tepel - taka ljubezen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani