do (501-600)

morem svetovati, kako	do	te ženske pride, potem	A
med katerimi si ti bil	do	zdaj ujetnik!Jaz sem	A
TUGOMER Kadar pride	do	boja, Tugomer ne bode	A
Franki tudi moje sovraštvo	do	njih, oglasi se pri Zorislavi	A
Kmalu? NEKLON Spremi me	do	velikih duri.Ali te je	A
ljubljeni, s teboj idem	do	konca sveta.Odideta.	A
Znam, razkazal si mi že	do	drobnega. MENIH I povedi	A
vdihni jim ono ljubezen	do	domovine, katera jih ohrabri	A
je pred menoj od jutra	do	mraka, od mraka do dne	A
jutra do mraka, od mraka	do	dne, večna noč.Jaz ne	A
stranskih stez, preden	do	meje prideš, in poroči	A
nego neprestrašen korači	do	svršetka. TUGOMER Torej	A
svojim življenjem porok, da	do	cilja prideš. TUGOMER	A
Tugomera sem bila vajena	do	zdaj drugega glasa.Ako	A
Izkušnjava, kateri sem se	do	sedaj protivil, ti si	A
sedaj protivil, ti si ji	do	zmage pomogla, ti si izdajalec	A
brezno, pred katerim sem se	do	sedaj strašil, dasi so	A
maščujem? Mar dolžnosti	do	slovenskega naroda?Do	A
do slovenskega naroda?	Do	naroda?Kaj sem dolžan	A
nosil v srcu ljubezen	do	vas, hočete se me bati	A
grozne govorice lete od ust	do	ust. Vendar morda ni še	A
Zaman sem te služil	do	sivih las, zastonj te	A
Oni, ki je iz ljubezni	do	tebe k nam pristopil,	A
se mu vdaš in on tebi.	Do	sedaj ste imeli mnogo	A
kakor kača. Iz ljubezni	do	mene!Ha!	A
ljubiti me moraš ti! Strast	do	tebe me je gnala tako	A
in jaz vpijem, da se	do	neba čuje, da te ljubim	A
še imamo, če ta rodbina	do	vrhovnega gospostva pride	A
Hvala, gospica. Daleč je	do	vaših Desenic in pot ne	A
ostane vsaj od zahoda	do	vzhoda sonca.Zato se moram	A
razmeri oženjenega moža	do	plemenite hčere, katero	A
Zato, samo iz ljubezni	do	vaše slavne hiše sem si	A
letih bi vendar že lahko	do	izprevida prišel, da je	A
edinca v čislih. Od dne	do	dne si osornejši in trši	A
temveč vsemu svetu; ali	do	zdaj tega nisem.Jezno	A
ne le očetu, vsakemu.	Do	zdaj pa nisem, in danes	A
vedela, da ima toliko čuta	do	mene.Ali govorila jaz	A
več, jaz bi od ljubezni	do	tebe izgubil um. VERONIKA	A
izpazili mojo ljubezen	do	tebe, a to ne sme biti	A
njegova, če se ponosno vzpne	do	visokega prestola, o katerem	A
če nesrečen pade nizko	do	vsakdanjega moža, ki si	A
Zato, ker mi je nekaj	do	tebe.Ni mi vseeno, ali	A
sta dve mogočni hiši in	do	zdaj nam in naše oblasti	A
morate pričati, da sem jo	do	zdaj dostojno varoval	A
kakor je Hermanova beseda	do	zdaj še vselej trdo veljala	A
okrepčaj se. Še dolg je pot	do	Save. VERONIKA A iz	A
moje strastno sovraštvo	do	njega le neiztrebljiva	A
neiztrebljiva ljubezen	do	njega, moje umišljeno	A
Priča njegove ljubezni	do	mene mi je bila. ‒ In	A
samega pustila. JANKO	Do	zadnje sape te je ljubil	A
stori mi še to: pomagaj mi	do	gotovosti, da vem, ali	A
neugodno, da se mi Fridrih	do	zdaj brani to svojo bedasto	A
veseli se, da ne ukažem	do	zadnje vasi, kamor moja	A
Samo jaz se peham od zore	do	mraka. Dolenc.Ti, jutri	A
hoditi. Živelo se bo	do	smrti, kakor se bo. Dolenc	A
ne dobi niti krajcarja	do	moje smrti.In jaz bom	A
pa niso mogli z nami	do	doma.Niso še popolnoma	A
je pa res; od rojstva	do	smrti. Amerikanec.Vidite	A
igro o narodu, o ljubezni	do	domovine.Pojdite!	A
dragih amerikanskih torb!	Do	Svetega Mihaela je še	A
bom delala pri hiši.	Do	smrti ti bom hvaležna	A
Amerikanci smo ostali	do	danes. Dolenčevka.Dosti	A
eden drugega bi oglodali	do	kosti. Tako pa hodimo	A
pa vasuješ doma od hiše	do	hiše in poslušaš ženske	A
Le sem k meni sedi.	Do	New Yorka se bomo skupaj	A
Spodobi se, da sem pri tebi	do	zadnjega.Boga se boj,	A
naš vlak s postaje. A	do	tja imamo štiri ure vožnje	A
če ne bi prišle vsaj	do	sem. Spodobi se. Zimovka	A
malo okrepčajo. Pot	do	postaje je dolga in na	A
Zimovka! Se bo že preril	do	denarja. Saj se jaz ne	A
Ko mrak se je znižal	do	stréh, Mladini strmeči	A
odgovorijo. Ide Anka, pride	do	potoka, Pak na brvi zaihtí	A
žídovska hčí! Že kúpo	do	vrha nalila mu je Pa sladkimi	A
»Bog žívi te, Judit,	do	pôznih rodóv!« Javor in	A
pojóče. »Maríji na slavo	do	danes sem pél, Prepévati	A
Poln zlatnine ves od nóg	do	glave Sablja mu do zemlje	A
nóg do glave Sablja mu	do	zemlje se dotiče ‒ Glej	A
Poln zlatnine ves od nóg	do	glave. In veselo orglje	A
Glasno mrliči vpijó	do	Bogá, Tisóči kričíjo v	A
uri duša stopi človeku	do	grla.. Kdó mu ponudi čarovne	A
siromaški, Siva brada mu	do	pasa pada, ‒ Dvigne desno	A
Dokler polna tista ní	do	róba, Dokler polna čisto	A
Dokler polna čisto ní	do	‒ groba ... Truplo tvoje	A
romanca »Pet mesecev?! ...	Do	maja se mi zdí, Ko kuriti	A
posluša, In, hoče ‒ noče,	do	prvega praga ‒ Pod pázduhoj	A
praša vratár, Od glave	do	nóg premotrí jo, ‒ »Slovénec	A
rêkli? Živí li še tá	do	današnjega dné? Ní zdavnaj	A
Vratárju z rokój pomigne. »	Do	danes vaš Trubar je v	A
Gorjé! ‒ Izpil je vse	do	dná ... Kakó teló mu trepetá	A
Če list šuští?!« Dospè	do	svoje hoste ... Čuj, iz	A
Iz raznih krajev, časov	Do	stropa knjig leží, A jaz	A
ideje globôke Premišljam	do	pôzne nočí, Vsa čuda priroda	A
ravnine; pohôtnost užgè mu	do	njih se takój, zamičejo	A
gorečih Libije puščáv,	Do	mrzlih hóst germanskih	A
in dobráv, Od Taga pa	do	Evfrata in Nila ‒ Tod	A
A struna za strunoj ‒	do	zadnje je proč! No zvesto	A
očíj se Prikradejo dol	do	srcá ... A, mamka, ti nísi	A
vedno glôblje ‒že je	do	ročaja. Palico izdêre	A
ji molčati In bičali jo	do	krví ... Zamán.	A
Bogóvi zbog nje že jezé se,	Do	vrha je vskípel njih srd	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani