»Mir!« ‒ čuj, s prestola svojega Bog Zdaj glas svoj svarilni povzdigne, Slovence takój potolaži okróg, Vratárju z rokój pomigne. »Do danes vaš Trubar je v ôgnji pripet Za greh se svoj óstro pokôril, Od danes naj tukaj bo z vami vréd Za tó, kar je dôbrega stôril.« »Ker v vašem jeziku vas prvi učíl Moliti je, psalme péti, Zdaj večno me bode slovenski slavíl, Peváje svoj: »Sveti, sveti!«