ji (1.301-1.400)

stresla z glavo, da so se	ji	razsuli svetli lasje.	A
Zardela je in tudi jezica se	ji	je začela nabirati na	A
pribila Milica. Solze so	ji	privrele v oči, zato se	A
stresla glavo, da so se	ji	razsuli svetli lasje.	A
svobodoljubni pramen las, ki	ji	je bil že spet ušel izpod	A
skoraj prosojen. Nato sem	ji	pogledal v oči.V njih	A
slišim ... - Upam ... - sem se	ji	nasmehnil. Razširila	A
pomislila! - Vidim, - sem	ji	pokimal. Veselo	A
Kar nagni jo! Srce	ji	peša. - Srce ji	A
Srce ji peša. - Srce	ji	peša? ... - Seveda	A
črno upanje! Ne, ne bom	ji	povedal, da našega očeta	A
Pšenični kodrčki se	ji	vrtijo okrog okroglega	A
Vstani, vstani, Jerica! -	ji	zapojem in dvignem toplo	A
Jelica ne! ... Toda kako	ji	je bilo pravzaprav ime	A
že stokrat pridušil, da	ji	bo potegnil kožo čez glavo	A
Dvignil bo glavo in	ji	pogledal v obraz.Mama	A
brezkrvne ustnice, da se	ji	bodo okrog ust nabrale	A
priprtih očeh, ki se	ji	bodo še zasvetlikale pod	A
iz soda in piti, dokler	ji	ne reče, da je dovolj	A
nehote - povedala, da so	ji	dnevi šteti.Zato je stisnil	A
zgrozil pob. - Tudi sam sem	ji	tako rekel.‘Hodila boš	A
boš k zdravniku,’ sem	ji	rekel, ‘pa čeprav bi moral	A
se zaradi mame, ker si	ji	obljubil. - Saj	A
nenavadno velikega, pa bi	ji	pri delu zmanjkalo snovi	A
seveda stal na mostu ter	ji	povedal, da ima tri čire	A
... - Ne vem, kako se	ji	reče. - Tisto	A
rojstva tako rekoč. Mati	ji	počiva v Ročah, oče leži	A
Kadetka? ... Le kako	ji	je bilo ime?« sem se tako	A
Tolmina, stopil k njej ter	ji	povedal, da sem srečno	A
prišli v sobo k mami,	ji	glasno obljubili, da bodo	A
se jezil sam nase, da	ji	tako poslušno odgovarjam	A
šopke najmlajših treh,	ji	s prtičkom pokrila obraz	A
Tako je rekla ... A da	ji	ne boste povedali, da	A
sem samo Trnarja, ki	ji	je dokaj glasno odgovarjal	A
bo baba kaj regljala,	ji	kar povej, da sem te jaz	A
v vojsko. In krave so	ji	pobrali.In njive so ji	A
pobrali. In njive so	ji	steptali.In drevje so	A
steptali. In drevje so	ji	posekali ...Mhm ...	A
Hm? ... Kdo naj bi	ji	bil dal veselja?Teta Jula	A
z doma... No, potem sem	ji	pa sam pripeljal fante	A
. / . / ‘No, slabše	ji	ni, samo dolgčas jo žre	A
pogovarja o neki kravi, ki	ji	je bila podobna.	A
jo klicali Liska, a smo	ji	vsi rekliTakasitaka, ker	A
Jutri pojdeva, - sem	ji	prikimal, zakaj prav tisti	A
tako ne glej! - sem se	ji	nasmehnil. Zdrznila	A
zdramila iz sanj. Zdelo se	ji	je, da mora nekaj reči	A
zavrtela glavo, da sta	ji	kiti spet priplavali na	A
zgornji ustnici so se	ji	svetlikale drobne kapljice	A
srajca. Sivi lasje so	ji	padali na rame, kakor	A
beži!« sem zamahnil in	ji	potegnil brzostrelko iz	A
Boženo?« »Vidiš, Božena	ji	je ime ...Nisem in nisem	A
prekladali po umazani travi, -	ji	je prijazno pritrjeval	A
rdečkaste lase, ki so	ji	v debeli in dolgi kiti	A
odganjala muhe z nje,	ji	popravljala blazino, prekladala	A
zaklade tega sveta - ter	ji	potrpežljivo vsipala tobak	A
poskočila Vojnačka. Ded	ji	ni pustil do besede.Še	A
neke neznane sile, da se	ji	nihče ne bi mogel upreti	A
vse druge otroke - naj	ji	pomagam nesti košaro.	A
pogoditi: Zahtevala je, da	ji	bom moral za vsako knjigo	A
- Ne bom ne! - sem	ji	pomahal s knjigo in se	A
razširila roke, in Justina	ji	je z vsem telesom obvisela	A
sami krstili. - Kako	ji	je ime? -smo vprašali	A
in odhajala domov, sem	ji	nesel košaro presušenega	A
valjala pod grmovjem,	ji	ne bi bilo nič u‐so‐je	A
naravnost v smrt. (In res se	ji	je bližal z dolgimi koraki	A
Molči ... Pravim	ji:	»Take skrbi nam delaš!	A
- Daj mi nož! Mama	ji	je dala nož.Kata je temeljito	A
vresja, spletla venec ter	ji	ga položila k nogam.Ležala	A
pikčasto črno ruto, ki	ji	je drsela z živahne glave	A
in si rekla: Večna luč	ji	ne sveti, revici, zato	A
sveti, revici, zato pa	ji	gori ljubezen ...	A
skoraj prosojna. Vzel sem	ji	lonček iz rok in pomislil	A
predpasnik, kakor bi čakala, da	ji	bo nekaj padlo vanj.	A
roke v predpasnik, da bi	ji	ponudila roko, a bilo	A
stekleničko solne kisline, ki	ji	pri nas pravimohudičevo	A
/ . / Kadetova mati	ji	je začela naglo in zasoplo	A
Ne razume?... No, potem	ji	pa ti razloži.Vse razloži	A
mero zanesenjaško, a da	ji	ne bi dal vselej in v	A
kakor bi se bala, da se	ji	bo spričo tolikšnega začudenja	A
Nato je trznila, kakor bi	ji	nekaj novega prišlo na	A
mlajša od mene, nos sem	ji	brisal in še kaj drugega	A
dovolj da se staram?	ji	pravim.Če bi bil še pameten	A
Udariva jo za teto, da	ji	iztisneva še požirek.	A
cvetko vojaško, zemlja	ji	smrdi, noče si mazati	A
je bil nemara grof pa	ji	zato gnoj ne diši.Božena	A
zribala iz kurnika, ker	ji	niso bila kos.«	A
odrezal. »Res je, da	ji	to ni bilo všeč,«je rekel	A
tepko k očetu in rekla, da	ji	v vasi ni več obstanka	A
Grudnovi Angeli, da bi	ji	poiskala službo, a še	A
In kaj ? Ko so	ji	partizani rekli, da ga	A
ob strani, nato pa so	ji	dajali vse težje in težje	A
občuteno svetlobo. Za vratom	ji	je sedelo kodrolaso dekletce	A
Božena!« sem vzkliknil in	ji	stopil naproti.	A
bi jo prestregel, če bi	ji	spodrsnilo; debelo gospo	A
»Ne smeš za lase,«	ji	je požugala.»Če bi te	A
Silvijo v naročje ter	ji	prigovarjala, naj mi pove	A
koščene roke, ki so	ji	počivale na kolenih, in	A
glasno smejala, da se	ji	je kmalu začelo kolcati	A
Obrnila se je k teti in	ji	prav tako hudomušno pomežiknila	A
teta. Zajel sem sapo ter	ji	priskočil na pomoč.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani