nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
Šli so pod Vranjek po mladega češkega kadeta, po ostanke nesrečnega Kadetkinega očeta. Jasno sem videl grobega grobarja Martina, kako jezno stresa škatlo z Andrejčevim kleparskim orodjem; Vojnačevega Žefa, ki mirno bzika rjavo slino; svojega očeta, ki z dlanjo zamišljeno gladi hrbet orlovskega nosu; brigadirja, ki z razširjenimi rokami uslužno poskakuje okrog plavolase neveste, da bi jo prestregel, če bi ji spodrsnilo; debelo gospo v črnini, ki se z obema rokama v črnih rokavicah krčevito opira ob dolgo palico, kakor bi bredla deročo reko; zavaljenega Modrijana, ki menca za njo in si briše svetlo plešo. Vse sem videl tako razločno, kakor bi se zdajle pomikali navkreber in bi jaz stal pred hišo ter jih gledal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani