mi (1.101-1.200)

in sva se zmenila, da	mi	bo naznanil, da bo trikrat	A
strohnela in poginila kakor	mi	vsi?Da se bo zadušila	A
okuženem zraku, kakor	mi	vsi?Kaj ni vredna življenja	A
po ravni cesti. Povej	mi	zdaj, po pravici in resnici	A
izpregovoriti ne smeš. - Povej	mi,	in če je potreba, zlagaj	A
Ni bilo treba, da si	mi	povedal.Ves mehak in	A
mehak in žalosten. Zakaj	mi	očitaš, da sem majhen	A
slabič in sanjár, ne očitaj	mi,	da sem človek ali da sem	A
moja. POLJANEC: Če se	mi	gnusi tvoja ljubezen,	A
na mizo. MRVA: Daj	mi	roko, Poljanec... če ti	A
njim. MRVA: Odpusti	mi!	NINA trepetajoča,	A
MRVA: Odpustila si	mi,	pa ni dovolj, da si mi	A
mi, pa ni dovolj, da si	mi	odpustila!Daj mi roké	A
da si mi odpustila! Daj	mi	roké, Nina - ne daj mi	A
mi roké, Nina - ne daj	mi	rok, Nina!Kaj sem pijan	A
tvojem srcu... o Nina, povej	mi,	kaj se je vzbudilo v tvojem	A
Takrat sem vedel, da	mi	nisi izročena... NINA	A
mislila nate, dragi... zmirom	mi	bo sladka v srcu tvoja	A
misli... Toliko je, zdí se	mi,	da solnce ne vzíde več	A
natančnega. ANA: Povejte	mi	samó to, Košuta ... po pravici	A
rokah vse račune ... povejte	mi,	ali ne ostane nič, čisto	A
Vi ste strašni, - zakaj	mi	pripovedujete to? KOŠUTA	A
zaslužek? TRETJI DELAVEC:	Mi	nimamo kruha. RUDA	A
moja. A siromaki, vi se	mi	smilite, - gotovo!Kruha	A
sprimi, Dobnik; samo ti si	mi	ostal zvest v teh žalostnih	A
rešitve. Z denarjem, ki	mi	ga ponujaš, bi plačal	A
šel kedaj odtod. Zdi se	mi,	da zunaj ni zraka, da	A
stvar drugačna? RUDA: Ti	mi	nisi oprostil nikdar;	A
zmerom toliko humorja, da	mi	nezgode ne škodujejo,	A
oči? DOBNIK: Zdelo se	mi	je, kakor da so objokane	A
mojimi očmi ... Povedal si	mi	nekoč, da si nesel ti	A
Ti me razumeš ... A povej	mi	ti, ki si čisto hladen	A
miren človek, - povej	mi,	da mi ne ostane ničesar	A
človek, - povej mi, da	mi	ne ostane ničesar več	A
potrebujem koga, ki bi	mi	povedal, da bi se spalo	A
...	Mi	drugi grešniki smo vsaj	A
glejte, ljubeznive besede	mi	nečejo več tako gladko	A
Kljub temu, - verjemite	mi,	da vzpričo vaših čarobnih	A
trpljenjem v srcu, verjemite	mi	...Vi ste tako krasni, oboževanj	A
- gospodična Ana, ali	mi	hočete verjeti, da vas	A
nikamor ... Priznati moram, da	mi	je to prav za prav težko	A
izraziti ... Dozdeva se	mi,	kakor bi stalo nekaj med	A
zanimanjem. BROŠ: Verjemite	mi,	prosim, da me je ganila	A
železnici? RUDA: Zdi se	mi,	da je to vaša stvar.Ako	A
namenov ... Glejte, prišlo	mi	je velikrat na misel,	A
nekaj mehkega, mirnega, da	mi	je ovladalo dušo takoj	A
Boga, rotim vas, povejte	mi	svoje razloge, dokler	A
moja ničvrednost ... Kaj	mi	ponujate, to veste; ako	A
stran 105 . / prav, hočete	mi	vrniti vse, kar je ravnokar	A
sem ga bil sam. In vi	mi	ga hočete zopet odpreti	A
ona sama. In verjemite	mi,	jaz čutim vso to veliko	A
gotovo srečen ... A zdi se	mi,	da mi je mraz ...Na vsem	A
srečen ... A zdi se mi, da	mi	je mraz ...Na vsem tem leži	A
videlo. Nekako nejasno	mi	je pred očmi, to je vse	A
očmi, to je vse; prišlo	mi	je v glavo kakor močno	A
vidim; pripovedovali so	mi	že veliko ... RUDA: O	A
zanimati záme, - dali ste	mi	vi svojo blagohotno roko	A
o tem, prosim vas, ni	mi	ljubo! DOLINAR: Razume	A
morem plačati, - in to	mi	je neprijetno, zakaj jaz	A
DOLINAR: Ah dà, pravili so	mi	že tam doli ...Gospodična	A
... DOLINAR: Godi se	mi	izvrstno, hvala ...A da	A
to me jako boli, lahko	mi	verjamete. V iznenadenjih	A
gospod Dolinar, kakor so	mi	pravili? DOLINAR: Dà	A
... DOLINAR: Mislim, da	mi	je znano. BROŠ: A zdaj	A
RUDA: To je ravno, kar se	mi	zdi neverjetno.Odpiram	A
ravnokar z Dobnikom ... Dal	mi	je jako dober svèt ... resnično	A
posebnega; zazdelo se	mi	je, da listje odpada in	A
videti vaš obraz. Zdelo se	mi	je, da se je moral izpremeniti	A
sama ANA: Prodali so	mi	dušo in telo ...Omahne	A
ANA hlastno: Slabo	mi	je ...Pojdimo na verando	A
več trpeti! Zdelo se	mi	je že, da sem najsrečnejši	A
pričakujem drugega, kakor da	mi	posvetite par trenutkov	A
nimam časa, verjemite	mi	...Moram k nevesti ...	A
Vrag me vzemi, - zdi se	mi,	da sem docela izgubljen	A
tako prijazni in naštejte	mi	natanko in po dobrem premisleku	A
- in meni je žal, da	mi	prihajajo na jezik. Ali	A
Brošu na čast; povedal	mi	ga je že od prve do zadnje	A
Ruda, - in Ana? Zdi se	mi,	kakor bi se skrivali moji	A
se razvedri ... Zakaj to	mi	je neprijetno, kakor si	A
RUDA: To nič ne dé; časih	mi	zlezejo obrvi navzdol	A
izobražen mož, - torej	mi	je mnogo ležeče na vašem	A
Oprostite, a ta odstavek se	mi	zdi nekoliko prisiljen	A
DOLINAR: Dà; verjemite	mi,	moja glava je polna skrivnosti	A
a. ALMA: Obljubila si	mi,	da boš vesela; tej obleki	A
ljudmi ni niti enega, ki bi	mi	odtegnil svojo roko; smehljajo	A
svojo roko; smehljajo se	mi	in priklanjajo.Ali so	A
pred očmi. Zakaj zdi se	mi,	da se mi pozna hudodelstvo	A
Zakaj zdi se mi, da se	mi	pozna hudodelstvo na obrazu	A
hčer ...“ V tistem hipu	mi	je bila jasna vsa stvar	A
tam doli in vendar se	mi	je zdelo, da sva bila	A
ne spominjate, kako ste	mi	pravili časih pozno v	A
svoji dolžnosti. A težko	mi	je, tetka Marta ... jaz	A
obnošenih oblekah; zdelo se	mi	je, da gleda ves svet	A
gotovo! ... Toda dovoli	mi	samo besedo: - kaj pričakuješ	A
nanj. ANA: In to ste	mi	povedali tako hladno?	A
svojem življenju; verjemite	mi!	ALMA iz obednice.	A
A poskusimo ... Povej	mi	kakšno zelo veselo pesem	A
govorite. DOLINAR: Težko	mi	je, gospod Ruda.Ko sem	A
iščem koristi sebi ali če	mi	je na srcu blagor - koga	A
glasno in iskreno: Dajte	mi	roko ... Želel sem si že	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani